DZ je začel obravnavo interpelacije o delu ministra za finance Klemna Boštjančiča, v kateri mu SDS očita negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Kot je dejal poslanec SDS Zvonko Černač, Boštjančič ni deloval kot varuh javnih financ, pač pa je spodbujal h kršitvam zakonodaje. Minister vse očitke zavrača.

Očitki zaradi stavbe na Litijski

Poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec so interpelacijo, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, vložili v začetku novembra. V njej so zapisali, da je Boštjančič zaradi svojih preteklih ravnanj izgubil kredibilnost, ki je potrebna za opravljanje funkcije ministra. Sporen se jim zdi predvsem nakup stavbe za potrebe sodišč nas Litijski cesti v Ljubljani konec lanskega leta.

Černač je danes v obrazložitvi tega predloga spomnil, da je vlada odločitev o nakupu stavbe sprejela v slabem tednu dni na dveh dopisnih sejah in tik pred prazniki je bilo nakazanih 7,7 milijona evrov za podrtijo, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov. Danes je stavba vredna manj kot štiri milijone evrov. "Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija. V tej zgradbi nikoli ne bodo sodišč, odgovorni za ta posel pa razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan še naprej vladajo. In delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali na kršitve zakonodaje," je dejal Černač.

Kot je pojasnil, največjo odgovornost za nakup propadajoče stavbe nosi prav Boštjančič. Brez njegove protizakonite prerazporeditve manjkajočih sredstev v višini 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, ki niso bila porabljena za popoplavno obnovo, namreč nakupa ne bi bilo.

Zavajal naj bi tudi javnost

Ministrova ravnanja imajo po njegovih besedah elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. "Boštjančič je tudi zavajal javnost v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski," je dodal.

Da je odgovornost ministrstva za finance in vlade pri nakupu stavbe na Litijski nesporna, po njegovih besedah izhaja tudi iz ugotovitev računskega sodišča, ki je v reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 zapisalo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov ni bilo zakonske podlage. "Če minister ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, do škodljivega nakupa stavbe nikoli ne bi prišlo," je dejal. V tem smislu je po njegovih besedah odgovoren bistveno bolj kot nekdanja ministrica za pravosodje.

Izgubljeno zaupanje v delovanje ministra

V drugem delu interpelacije poslanci SDS Boštjančiču očitajo izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili njegovega podjetja v davčno oazo. Boštjančičevo podjetje Brio je namreč leta 2015 nakazalo 30.940 evrov na transakcijski račun enega od podjetij v državi Belize, ki je bila takrat na evropskem seznamu držav, problematičnih zaradi izogibanja plačilu davkov.

Poslanci bodo interpelacijo, ki jo vlagatelji po Boštjančičevih besedah zlorabljajo v politične namene, obravnavali danes ves dan, glasovanje pa bo predvidoma pozno zvečer. Da bi ministra razrešili s funkcije, so potrebni glasovi najmanj 46 poslancev.

"Minister za finance je nedavno predlagal povečevanje davčnih obremenitev, ki je bilo tudi sprejeto, istočasno pa so njegova ravnanja šla v smeri izogibanja plačilu davkov. S tem je po našem mnenju popolnoma omajana njegova kredibilnost," je dejal Černač.

Kako se zagovarja?

Boštjančič je vse očitke zavrnil. Nakupa stavbe na Litijski ni vodilo ministrstvo za finance, je opozoril. "Minister za finance ne more biti odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov," je dejal.

Kot je pojasnil, je ministrstvo za pravosodje potrebo po dodatnih sredstvih utemeljevalo z nujnostjo zagotovitve dodatnih prostorov za tri sodišča v Ljubljani. Vendar ministrstvo za finance nima pravne podlage, da bi preverjalo stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov po njih, prav tako ne za preverjanje postopkov pridobivanja nepremičnin. Pri prerazporeditvi sredstev pa ni šlo za sredstva, namenjena popoplavni obnovi, je dodal.

Glede računskega sodišča je dejal, da je zaključnemu računu proračuna za leto 2023 izdalo mnenje s pridržkom, ker je bilo vračilo Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) za naknadno vplačilo kapitala državi evidentirano na napačnem kontu. Na očitke glede njegovega podjetja pa je odgovoril z besedami, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je tudi, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. Res je bilo sicer zapisano na seznamu davčnih dolžnikov, vendar neupravičeno. Šlo je samo za začasno napako v evidencah, napaka je bila odpravljena leta 2013, je povedal.

STA