Na okrogli mizi o spremembah policijskih pooblastil so se jim po Poklukarjevih navedbah pridružili strokovnjaki s področja poznavanja policijskih pooblastil, strokovnjaki iz policijskih vrst in tudi predstavniki ministrstva za pravosodje, razpravljali pa so o vprašanju, ali policija v duhu zaostrovanja napetosti na romskih območjih v jugovzhodni Sloveniji, pojavov medvrstniškega nasilja in eskalacij nasilja na športnih prireditvah oz. huliganstva potrebuje dodatna pooblastila.

Načrtujejo tehnična pooblastila

Kot je v izjavi za medije povzel minister, načrtujejo tehnične posodobitve pooblastil, radikalnih sprememb pooblastil pa si nihče ne želi. "Tudi ocena strokovnjakov je, da ima slovenska policija zadostna splošna pooblastila za svoje ukrepanje," je pojasnil.

Za digitalni svet potrebne spremembe zakona

Je bila pa razprava po njegovih besedah bolj burna o policijskih pooblastilih v okviru procesne zakonodaje, torej v okviru zakona o kazenskem postopku. Tu so izpostavili vprašanja o delovanju policije v digitalnem prostoru, na kakšen način lahko policija preiskuje kriminal na spletu in kriptiranih kanalih, "ki je seveda pregovorno vedno korak pred policijo". "Svet ni več analogen, je vsak dan bolj digitalen, zato je treba nujno nasloviti spremembo zakona o kazenskem postopku," je dejal.

Kot je pojasnil, je ministrici za pravosodje Andreji Katič ob zadnjem srečanju predlagal uzakonitev lovilca IMSI v zakonu o kazenskem postopku, odprtih pa je še nekaj vprašanj v zvezi z možnostmi, ki bi jih po mnenju strokovnjakov morala imeti slovenska policija na razpolago v preiskovalnem delu in pregonu. Ob tem je poudaril, da je treba k spremembam zakonodaje pristopiti v sodelovanju z vsemi deležniki, tudi sodno vejo oblasti, ter da je pomembno, da zakon dobi podporo v DZ in prestane tudi ustavno presojo.

Minister verjame, da bo v naslednjih mesecih o tem še več razprav. Napovedal pa je, da bodo prihodnji teden vladni odbori, nato pa tudi vlada in DZ obravnavali novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katero naslavljajo nasilje na športnih tribunah.

V razpravi je bilo po njegovih besedah slišati različna mnenja o predlagani 10-letni prepovedi približevanja športnim objektom oziroma prireditvam. "Vendar se vprašajmo, kaj se je na športnih igriščih v zadnjem času dogajalo," je dodal. "Na ta način želimo odstraniti divjake, tiste, ki želijo škodovati vsem normalnim ljudem, ki pridejo navijat na športno tekmovanje," je pojasnil.

Vprašanje kaj na športnih prireditvah dela varnostna služba?

Na okrogli mizi je sodeloval tudi sodni izvedenec za uporabo pooblastil in prisilnih sredstev policije in drugih represivnih organov Miroslav Žaberl. V izjavi za medije je pojasnil, da je, ko pride do nekega ekscesa, vedno prvi odziv, naj policija dobi dodatna pooblastila. A pri tem je pozval k previdnosti. "Samo en eksces ne more pomeniti, da bomo zdaj policiji dali še širša pooblastila, s tem bomo policijo še dodatno obremenili za njihovo odgovornost," je pojasnil. Prav tako je opozoril še na "druge organe, organizacije ali pa nosilce, ki bi tudi morali poskrbeti za del varnosti". Po njegovih navedbah se je treba vprašati, kaj je na športnih prireditvah delala varnostna služba in kako ravnajo nogometni klubi, kaj pri romskih vprašanjih delata tožilstvo in sodišče.

Žaberl je pozval k ustrezni analizi, nato pa je treba dodatna pooblastila podpreti s tresočo roko. "Ti kurji tatovi niso problem naše varnosti, problem naše varnosti je organiziran kriminal, najhujše oblike kriminala, ki jih je pa tudi najtežje preiskovati. Tu sem pa zagovornik večjih pooblastil policije, predvsem, kar se tiče zakona o kazenskem postopku, prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so danes zastareli," je pojasnil.

Ob tem je navedel, da tuje policije že imajo možnost uporabe različnih tehničnih sredstev, ki pri nas še niso uzakonjeni. "Če tega ne bomo storili, potem bo policija vseskozi capljala za kriminalci, ker kriminalci pa to uporabljajo," je dejal in izpostavil razvoj tehnike.

Reštive tudi v zaprih?

Poklukar se je ob tem odzval tudi na predlog Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, naj vlada izda odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi prezasedenosti. Če bomo en državni organ, ki je kadrovsko podhranjen, reševali s kadri iz drugega državnega organa, ki je prav tako kadrovsko podhranjen, ne bomo po njegovem mnenju nič naredili. Kot je dejal, bo treba iskati druge rešitve, pri čemer je kot možnost omenil tudi področje zasebnega varovanja, ki denimo zagotavlja tudi varovanje prevozov denarja. Želi pa si, da slovenska policija v svoje vrste dobi mlade ljudi, da se poveča število pravosodnih policistov.

"Varnost je naša dobrina in za varnost smo odgovorni vsi," je poudaril. Kot minister za notranje zadeve je vesel, da so zapori polni, "kajti to pomeni, da slovenska policija dobro dela". Opozoril pa je, da je pravosodni sistem leta in leta zanemarjal področje novih zaporov ter da aktualna vlada rešuje prostorsko stisko.