Po predlagani minimalni urni postavki je trenutno plačanih malo del, študentsko delo pa že zdaj za podjetja visoko obdavčeno, zato bi lahko ponudba del precej upadla

Številni dijaki in študenti, ki v končujejo šolsko oziroma študijsko leto, želijo prosti čas izkoristiti za zaslužek. Študentsko delo, ki sicer obstaja že več kot 50 let, pa se je v zadnjih letih spremenilo, saj so se podražili prispevki in davki, uzakonila se je tudi najnižja urna postavka.

Koristi imajo številni

Glede na podatke raziskave Evroštudent v Sloveniji tretjina študentov redno plačano delo opravlja v času predavanj, četrtina jih dela občasno, večina ‒ 42 odstotkov ‒ pa jih med študijskim letom ne dela. Študentsko delo je koristno številnim – dodaten zaslužek študentom, zaslužek študentskim servisom, v katerih je zaposlenih 200 ljudi, delodajalcem, ki iščejo fleksibilnost in nenazadnje tudi državi. Slednja na leto iz naslova študentskega dela pobere več kot 100 milijonov evrov davkov, dajatev in prispevkov. Študentje dobijo v žep 60 odstotkov vsega zaslužka, država za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pobere približno 28 odstotkov, za štipendije in študentske organizacije pa gre slabih devet odstotkov.

Levica: »Študentsko delo ne posega izključno na trg dela, pač pa je močno vpeto v še en pomemben družbeni sistem – izobraževanje.«

Dodatek za delo ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih

In na tem področju je v zadnjem času najbolj »glasna« stranka Levica, ki meni, da tako ni prav. Med drugim jih najbolj moti znesek, ki ga prejmejo študentski servisi (slabi trije odstotki vsega zaslužka oziroma slabih deset milijonov evrov). V želji, kot zatrjujejo, da bi študentsko plačo v nekaterih pogledih približali oziroma izenačili z minimalno plačo, so v državnozborsko proceduro vložili predlog za zvišanje minimalne urne postavke z zdajšnjih 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto zvišanje na 5,9 evra bruto oziroma 4,99 evra neto. Predlog sicer še ni koalicijsko usklajen, a v Levici poudarjajo, da je del koalicijske pogodbe.

Dr. Nikola Janovič Kolenc, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi Levice, je pojasnil, da vložitev predloga zakona, s katerim se zvišuje minimalna urne postavka za študentsko delo na pet evrov neto, uvaja tudi sprotno usklajevanje z rastjo minimalne plače in študentskim delavcem priznava pravico do dodatka za delo ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih. »Spremembe prinašajo izboljšanje finančnega položaja študentskih delavcev in delavk ter predstavljajo ukrep proti socialnemu dumpingu,« je poudaril Janovič Kolenc.

Levica: »Delodajalci po študentski delovni sili posegajo predvsem zaradi optimizacije stroškov dela in iskanja obvodov za varovalke, ki jih zahteva veljavna delavnopravna zakonodaja.«

Kršitev načela enakega plačila za enako delo

Trenutna minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto, je po mnenju Levice prenizka in krši načelo enakega plačila za enako delo. »Pri izračunu smo upoštevali višino minimalne plače in povprečno število mesečnih delovnih dni, kot tudi dejstvo, da zakon o dohodnini študentskim delavcem priznava stroške povezane z delom, in sicer kot 10-odstotkovno znižanje osnove za odmero dohodnine. Trenutno de facto plačilo za delo je 10 odstotkov nižje od nominalne postavka za eno uro študentskega dela. Konkretno to pomeni, da je od trenutne minimalne bruto urne postavke, ki znaša 4,89 evra, 0,489 evra namenjeno stroškom povezanih z delom in samo 4,401 evra plačilu za delo,« sporoča Janovič Kolenc.

Pravilo minimalne plače tudi za študente

V Levici so prepričani, da je krivičen tudi trenuten sistem usklajevanja minimalne študentske postavke. »Usklajevanje z gibanjem povprečne plače, kot to velja sedaj, je pomenilo, da se je minimalna postavka od leta 2015 do danes dvignila le za ubogih 39 centov ali za 8,6 odstotkov, medtem ko se je minimalna plača dvignila za več kot 12 odstotkov. Minimalna plača se je usklajevala januarja, študentska urna postavka pa šele maja. Takšno usklajevanje je neustrezno in za študente bistveno manj ugodno, kot če bi se minimalna postavka usklajevala z rastjo minimalne plače. Predlagamo usklajevanje na način, da se urna postavka usklajuje sočasno z vsakokratno spremembo minimalne plače. To bi pomenilo, da se že z naslednjim letom minimalna urna postavka za študente poveča na 6,26 evra bruto oziroma 5,3 evra neto,« je zapisal Janovič Kolenc.

Levica: »Študentsko delo na letni ravni obsega 265.000.000 evrov ter predstavlja pomemben element našega šolskega sistema in študentskega življenja.«

Dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo tudi študentom

Študentom ne pripada prav nobena izmed pravic, ki pripada zaposlenim, dodajajo v Levici. Delavci in delavke v trgovinah so na primer za nočno delo upravičeni do 75 odstotkov, za nedeljsko delo do 100 in za delo ob praznikih do 250 odstotkov povečanja osnovne plače oziroma urne postavke. »Študenti so za delo v tem času plačani enako. Žal to pomeni, da se študentsko delo pogosto uporablja za nižanje stroškov dela in kot obvodni mehanizem, ki delodajalcem omogoča, da se izognejo določilom kolektivnih pogodb ter tudi nekaterih zakonskih omejitev,« razlaga Janovič Kolenc in še, da bi bili po njihovem predlogu študentski delavci in delavke upravičeni do enakih dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, kot to velja za ostale delavce.

Levica: »Vrednotenje študentskega dela trenutno ni pravično, minimalna urna postavka za študentsko delo je določena nižje kot je vrednotena ura dela zaposlenih za minimalno plačo, s tem je kršeno načelo enakega plačila za enako delo.«

Ponudba del bi lahko precej upadla

In kaj o predlog Levice menijo pri e-Študentskem servisu kot največjemu ponudniku študentskega dela, Saša Praček, vodja marketinga, odgovarja, da je po predlagani minimalni urni postavki trenutno plačanih malo del, študentsko delo pa že zdaj za podjetja visoko obdavčeno, zato ocenjujejo, da bo ponudba del precej upadla. »Še posebej to velja za regije izven osrednje Slovenije. Problematičen je tudi predlog z dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo, saj na ta način pridemo na tako visoko urno postavko, kot jo danes pri študentskem delu dobi zgolj 1 odstotek najbolje plačanih študentov, 99 pa ne. Zato nas skrbi, da je to prevelika podražitev za podjetja, ki se bodo ‘znašla’ na druge načine, bistveno slabše za študente (npr. plačila na črno, brez kakršne koli zaščite),« je dejala Pračkova in poudarila, da delodajalci namreč napovedujejo, da si po predlagani urni postavki študentov ne bodo mogli privoščiti.

Saša Praček: »Skrbi nas, da je to prevelika podražitev za podjetja, ki se bodo ‘znašla’ na druge načine, bistveno slabše za študente.«

Korak nazaj k podaljševanju statusov študentov

Glede na to, da bo po takšnih pogojih lahko delala le še peščica, dodaja Pračkova, bodo mladi izgubili možnost vključevanja v delovni proces, po drugi strani pa bo narejen korak nazaj k podaljševanju statusov študentov, saj si bodo tisti, ki bodo dobili delo, želeli delati. Marsikateri njihov starš z redno zaposlitvijo namreč ne bo dobil takšnega plačila. »Kot študentski servis lahko mladim nudimo kvalitetno storitev, ki pomeni za njih tudi najvišjo stopnjo zaščite pri nakazilih zaslužkov. Zaradi visoke stopnje zalaganja zaslužkov (94 odstotkov) in striktne izterjave, trenutno ostaneta brez plačila zgolj 2 od 10.000 študentov. V primeru velikega zmanjšanja obsega dela zaradi prevelikih stroškov za podjetja in premikov iz študentskega dela na delo na črno (‘nekaj na napotnico, nekaj na roko’), bo storitev s tako majhno provizijo, kot jo imamo študentski servisi (2,69 odstotkov), slabša. To lahko pomeni, da bodo na svoja plačila lahko čakali tudi po več mesecev,« je sklenila Pračkova.