DZ je danes po prvem branju vladnega predloga zakona o medijih odločil, da je ta primeren za nadaljnjo obravnavo. Za to je glasovalo 46 poslancev koalicije, proti je bilo 28 poslancev. Koalicija meni, da gre za sodoben medijski zakon, ki ga bodo sicer dopolnili, opozicija pa je večkrat opozorila, da škodi tudi neodvisnosti medijev.

Mediji potrebujejo finančno spodbudo, ker so se prihodki močno zmanjšali

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na seji DZ izpostavila, da gre za zakon, ki medijski prostor ureja celovito. Meni, da se vlada z njim po več kot 20 letih ustrezno odziva na izzive, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, družbeni mediji in koncentracija medijskega lastništva.

Predlog zakona po besedah Vrečko spodbuja razvoj medijev in postavlja jasna pravila za njihovo delovanje. Med ključnimi novostmi so tudi finančne spodbude medijem, saj so se njihovi prihodki v zadnjih letih močno zmanjšali. "Brez državnega sofinanciranja zato težko naprej opravljajo svoje poslanstvo," je dejala Vrečko.

Predlog zakona je po mnenju koalicijskih Svobode, SD in Levice pomemben za nujno posodobitev medijske zakonodaje. Poslanka največje poslanske skupine Svoboda Sara Žibrat je med novostmi v predlogu zakona izpostavila državne pomoči medijev. Če je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin še lani znašala tri milijone evrov, se letos medijem obeta dodaten milijon, leta 2026 pa osem milijonov evrov.

Koalicija odprta za izboljšave, opozicija opozarja na tveganja

Tudi poslanec SD Jonas Žnidaršič je poudaril, da so potrebni določeni popravki. Dejal je, da SD ostaja odprta za izboljšave, ki bodo pripomogle k oblikovanju medijskega okolja, odpornega na pritiske in usmerjenega v javni interes. Hkrati predlog ponuja več pomembnih rešitev, od jasnejše regulacije medijskega lastništva, državnega oglaševanja in omejevanja sovražnega govora. Po besedah poslanke Levice Tatjane Greif je predlog "sodoben, koncizen, premišljen, široko usklajevan in prepotreben". 

V opozicijskih SDS in NSi so bili do predloga kritični. Poslanka NSi Iva Dimic meni, da levica s predlogom zakona vzpostavlja "popoln nadzor nad mediji". Poudarila je, da bo vsakokratna vlada z uredbo podrobneje določila merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. "Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev," se je vprašala Dimic.

Poslanci so se v razpravi strinjali, da je posodobitev medijske zakonodaje potrebna. Toda opozicija je večkrat izpostavila, da predlog zakona pušča mnoga odprta vprašanja pri financiranju medijev in nadzoru nad mediji, ki bi ga izvajal Akos. Prav tako so opozorili na nejasno opredelitev medijev.

Poslanec SDS Andrej Hoivik meni, da je predlog zakona škodljiv. Izpostavil je pristransko dodeljevanje državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo po njegovem še povečalo njihovo odvisnost. Kot je dejal, "gre za ustrahovanje neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti in demokratični deficit".

Se odpirajo vrata političnemu vplivu?

Pri Slovenskem združenju medijev, ki deluje pod okriljem oglaševalske zbornice, pozdravljajo prizadevanja vlade za posodobitev medijske zakonodaje. Ob tem izražajo zaskrbljenost, saj menijo, da predlog novega zakona o medijih uvaja spremembe, ki bodo odprla vrata političnemu vplivu ter ogrožale novinarsko neodvisnost in ekonomsko vzdržnost slovenskih medijev.

Med najbolj problematičnimi elementi zakona izpostavljajo postopek dodelitve finančne podpore medijem, postopek pri državnem oglaševanju, obsežno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.

V zvezi s postopkom dodelitve finančne podpore medijem menijo, da določila predloga zakona vsakokratnemu ministru, torej vladajoči politični opciji, podeljujejo pooblastila v prevelikem obsegu, da bi bilo mogoče zagotoviti, da ne prihaja do razdeljevanja finančne podpore medijem tudi z vidika favoriziranja trenutni vladajoči politični opciji bližjih medijev.

Vloga Akosa in nejasne omejitve

Kot problematično izpostavljajo tudi obsežno vlogo Akosa, ki bi z novim zakonom pridobil široka pooblastila za sprejemanje občutljivih odločitev o distribuciji in vsebini medijev ter o koncentracijah na področju medijev. To bi predstavljalo znatno tveganje za izvajanje političnega vpliva in bi ogrozilo neodvisnost medijev, tudi ob dejstvu, da direktorja in člane sveta Akos imenuje neposredno vlada, izpostavljajo.

Med problematičnimi elementi predloga zakona pa izpostavljajo tudi slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti. Ta bi lahko povzročila zmoten zaključek, da izdajatelj ali z njim povezana oseba ne sme tržiti svojih lastnih vsebin, navajajo. "Vsak izdajatelj kot gospodarska družba ima med svojimi dejavnostmi določeno tudi oglaševalsko dejavnost. Če predlagatelj želi preprečiti lastniško povezavo medija in oglaševalske agencije, pa naj to jasno zapiše," so med drugim opozorili.

Novinarji opozarjajo na nujno potrebne popravke

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) opozarja, da je v zakon nujno dodati višino letne pomoči novinarstvu. Besedilo predloga zakona, ki ga je vlada poslala v DZ, se namreč bistveno razlikuje od preteklih verzij, zato znova opozarjajo na člene zakona, ki jih je po mnenju društva treba še popraviti.

"V DNS že več kot desetletje pričakujemo spremembe medijske zakonodaje," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da so doslej "aktivno in konstruktivno" sodelovali v vseh javnih razpravah o predlogih medijskih zakonov. Tudi na besedilo tega predloga zakona so točno pred letom dni podali obsežen komentar, oglasili pa so se tudi maja 2024, ko je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje, so spomnili.

Ni dvoma, zakon je nujen

Na splošno sicer ocenjujejo, da je zakon navkljub njegovim pomanjkljivostim nujen. "Popolna zavrnitev bi slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječ zakon o medijih," so izpostavili. Menijo pa, da je nekatere člene zakona treba še popraviti oz. jih dopolniti.

Predlog zakona namreč pomeni samo pravno podlago, da vlada sme oblikovati sheme pomoči, predvideva sicer šestmesečni rok, v katerem naj bi vlada sheme oblikovala, vendar je končna odločitev, kdaj in kako bo vlada to uredbo sprejela, izključno v njenih rokah, kar po mnenju društva pomeni, da bo preveč odvisna od dnevne politike. "Če prav razumemo zapisano, bo po novem tudi redni letni razpis, kot ga poznamo že sedaj, del te uredbe in bo torej lahko podvržen vladni samovolji," so opozorili.

Opozorili so tudi, da letno projektno financiranje prinaša veliko administrativno obremenitev tako za pristojno ministrstvo kot za prejemnike sredstev ter zmanjšuje učinkovitost in racionalnost celotnega mehanizma. Zato predlagajo, da se v zakon jasno zapiše, da gre za financiranje eno- ali večletnih projektov.

Predlog novega statusa za nepridobitne medije

Predlagajo novi 51. člen, ki bi opredeljeval status nepridobitnega medija posebnega pomena za tiskane in digitalne medije. Do tega statusa naj bodo upravičeni mediji, katerih izdajatelji so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju medijev.

Predlog zakona sicer navaja, da podpira delovanje medijev, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, status je naveden tudi kot prednostno merilo. "Vendar v DNS ne vidimo razloga, zakaj bi bili tiskani in digitalni nepridobitni mediji diskriminirani, saj imajo radijski in televizijski nepridobitni programi status posebnega pomena opredeljen že v obstoječem zakonu," menijo.

"Smo proti zniževanju standardov zagotavljanja vsebin lastne produkcije lokalnih in regionalnih programov posebnega pomena in deregulaciji povezovanja teh programov v mreže," so zapisali. Pri pravici do popravka pa zahtevajo podaljšanje rokov za objavo popravka v digitalnih medijih na tri delovne dni in pričakujejo, da se ohrani možnost revizije na vrhovnem sodišču brez dodatnih pogojev, so še zapisali v društvu.

STA