Potem ko so bili policisti Policijske uprave Ljubljana prejšnji teden obveščeni, da svojci pogrešajo 32-letnega Miho Ciringerja, ki so ga zvečer, žal, našli mrtvega v Avstriji, so se od preminulega poslovili tudi na spletnem portalu Medicina danes.

Na medicinski fakulteti s povprečjem 9,8

Avtor zapisa Klemen Lipovšek, sicer zdravnik, specia­list družinske medicine, je prispevek naslovil: »Bil je v vseh pogledih najbolj briljanten specializant.« In med drugim v spomin prijatelju Mihu Ciringerju (1987–2019) še zapisal: »Proti koncu svoje specializacije sem izrazil željo, da bi 14 dni odkrožil na kliničnem oddelku za otroško intenzivno medicino, saj se pri svojem delu občasno srečam s kritično bolnimi otroki. Spomnim se prvega dne, ko sem vstopil skozi avtomatska vrata in se mi je zdelo, kot da korakam v vesoljsko ladjo. Majhni bolniki v pokritih posteljah, priklopljeni na morje aparatov. Ogledoval sem si temperaturne liste. Kompleksne prirojene srčne napake, hematološke bolezni, genske napake. Družinskemu zdravniku skoraj neznanka, vrhunec medicine. Ko sem prišel do zadnje postelje, si stal nad približno kilogram težkim otrokom z ultrazvočno sondo v eni in dolgim vodilom v drugi roki. Zgrožen sem ugotovil, da otroka zbadaš v ingvinalno regijo, in z očmi začel iskati nadzorne specialiste in sestre. Ta študent zbada otroke! Počasi sem se približal in opazoval, pogledal si me in zbrano nadaljeval. V prvem poskusu si vstavil centralni venski kateter in mi ob postopku vse razložil. Predstavil si se kot Miha, specializant prvega letnika pediatrije.« Odličen je bil v vseh pogledih, dodaja, na medicinski fakulteti s povprečjem 9,8, kar po njegovem ni bilo nič posebnega.

Poklicala ga je Tadeja, njegova ljubezen

Lipovšek je še poudaril, da je bil impresioniran nad njegovo veščino, še mnogo bolj pa nad globino znanja tako mladega človeka, ko sta skupaj pregledala še preostale otroke. Tega ne pozabiš nikoli.

»Prav tako tudi nikoli ne bom pozabil prejšnjega torka, prvega v marcu 2019, ko me je poklicala Tadeja, tvoja ljubezen, in mi z obupom, grozo in bolečino v glasu rekla: ‘Klemen, Miha je pogrešan’,« je dodaja Lipovšek in še, da sta v njegovem kratkem času kroženja ugotovila, da ju druži skupna strast, kolesarjenje. Prekolesaril je osem tisoč kilometrov na leto in redno, od dva- do trikrat na teden, zahajal v telovadnico.

V letu dni sta spisala podobno zgodbo

»Kljub nekajletni starostni razliki med nama, sva v letu dni spisala podobno zgodbo. Ženi sta zanosili, najeli smo posojila, kupili smo nepremičnine, rodili so se otroci. Ogromni koraki za moškega. Skrb za družino, otroka, finančno breme ob zelo zahtevni službi in izobraževanju. Podobna sva si bila v doživljanju tega obdobja in se v tem povezala,« je pojasnil Lipovšek in o njegovem delu dodal, da je žal delal v osjem gnezdu, na oddelku, ki je bil neusmiljen. »Dežurstva, pripravljenosti, ogromne odgovornosti veliko prezgodaj, medijska izpostavljenost in mačehovski odnosi. Za nežno dušo z globokim čutom odgovornosti je bilo preveč. Spotaknil si se in padel v brezno. Žena in prijatelji smo stopili skupaj. Ker sem preživljal podobno, sva se globoko razumela, se vrgla v meditacijo, šport, terapijo, razpravljala in si stala ob strani. Izvlekel si se, kazalo je odlično, znova si bil nasmejan, delaven, družaben, z levo roko si opravljal kolokvije. A vedno si bil tri korake pred nami in tisti grozni torek brez opozorila izbral drugo pot. Ostala so nam samo vprašanja. Tadeji in Uli pa neizpolnljiva praznina.«

Bil je ljubljen in spoštovan

Pisanje je sklenil s stavkom, da so se ga v življenju osebno dotaknili štirje samomori, trije izmed teh so bili samomori zdravnikov. »Naš poklic zahteva ogromno. Čutečega in nežnega človeka obrusi ali zdrobi. To je resnica in se dogaja. Ne samo v člankih in statistikah, ki v resnici ničesar ne povedo o nas. Ob njih radi rečemo, da tako pač je. Pa je res? Ljudje imamo moč uničiti življenje. In to življenje kolega, ki naj bi ga spoštovali kot lastnega brata. Postavite se zase, zanje in, če ne drugače, za Miho. Po njegovem odhodu so odzivi neverjetni. Kličejo in pišejo mi kolegi iz vse Slovenije. Miha, bil si ljubljen in spoštovan. Izgubili smo izjemnega, cenjenega zdravnika, izgubili smo očeta, moža, prijatelja … V pediatriji je zazijala ogromna luknja, v naših srcih pa globoko brezno,« je poudaril Lipovšek in še: »Miha, imel sem te rad in pogrešam te.«