Vreme v prihodnjih dneh bo zaznamovala postopna oslabitev polarnega vrtinca, ki lahko vpliva na zimske razmere po Evropi. Gregor Skok, meteorolog s portala Neurje.si, je zbral podatke, ki nakazujejo, da bo zaradi sinoptičnih procesov v atmosferi prišlo do prehodne destabilizacije tega stratosferskega fenomena.

Kaj je polarni vrtinec?

Polarni vrtinec je obroč močnih zahodnih vetrov v stratosferi nad Arktiko, ki pozimi omejuje hladen zrak na polarno območje. Njegova stabilnost pomembno vpliva na zimsko vreme v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Ko se zgodi nenadno stratosfersko segrevanje (SSW), lahko to vodi v oslabitev ali celo razpad vrtinca, kar pogosto povzroči ekstremne vremenske pojave v zmernih geografskih širinah, kot sta izrazit mraz in povečana verjetnost sneženja.

Kljub trenutni močni obliki polarnega vrtinca se je proces njegove oslabitve že začel. Povečana aktivnost sinoptičnih valov nad Pacifikom in Atlantikom spodbuja vnos energije v stratosfero, kar bo destabiliziralo vrtinec. Napovedi kažejo, da bo moč zonalnih vetrov padla s sedanjih 50 m/s na okoli 23 m/s. Kljub temu pa se pričakuje le oslabitev, ne pa razcepa vrtinca, kot se je zgodilo leta 2018.

Kratkoročna vremenska napoved

 

V prihodnjih dneh bo vreme večinoma stabilno, z nekaj prehodnimi vremenskimi spremembami. Jutri bo na Primorskem večinoma sončno, drugod več oblačnosti, zapihal bo vzhodni veter, najvišje temperature bodo med 2 °C in 7 °C, na Primorskem do 14 °C. V petek bo oblačno, ponekod bo pihal tudi šibak vzhodni veter, temperature bodo med 0 °C in 5 °C, na Primorskem do 11 °C.

Sobota bo prav tako oblačna, z manjšimi krajevnimi padavinamo in temperaturami med 2 °C in 7 °C. V nedeljo pa lahko pričakujemo več sončnega vremena z jutranjo meglo in temperature med 4 °C in 10 °C.

Modeli nakazujejo, da bo druga februarska dekada hladna in večinoma suha

Pričakovano je povezovanje pacifiškega in atlantskega anticiklona, kar je posledica dogajanja v stratosferi. Skok je poleg tega omenil možne negativne vrednosti Arktične oscilacije (AO) in Severnoatlantske oscilacije (NAO), kar lahko pomeni večji pritisk nad Arktiko in nižji tlak v zmernih širinah.

To bi lahko Evropi prineslo hladnejše obdobje, a zaenkrat kaže na bolj suhe vremenske razmere.