V ozadju trenutne nevtralne faze se po najnovejših analizah in modelih nakazuje izjemno močan razvoj El Niña, ki bi lahko v letu 2026 dosegel ali celo presegel rekordne vrednosti. Napovedi za območje Niño 3.4, ki je ključno za določanje jakosti tega pojava, kažejo možnost segrevanja nad +2,5 °C do jeseni. Če bi se to uresničilo, bi lahko govorili o enem najintenzivnejših El Niñov od začetka zanesljivih meritev po letu 1950, opozarjajo meteorologi na Neurje.si.

Veriga sprememb v padavinah in temperaturah po vsem svetu

El Niño nastane zaradi oslabitve pasatnih vetrov nad tropskim Pacifikom. Ti vetrovi običajno potiskajo toplo površinsko vodo proti zahodu, proti Aziji, kjer se ta “kopiči”. Ko vetrovi oslabijo, se ta topla voda začne širiti proti vzhodu, hkrati pa se zmanjša dvig hladnejše vode iz globin ob obalah Južne Amerike. Posledica je izrazito segrevanje površja oceana v osrednjem in vzhodnem delu Pacifika.

To segrevanje močno vpliva na atmosfero, saj spodbuja nastanek obsežnih nevihtnih sistemov nad tropskim Pacifikom. Spremeni se tudi položaj in jakost vetrovnega stržena (jet streama), kar nato sproži verigo sprememb v padavinah in temperaturah po vsem svetu, razlagajo na Neurje.si.

Do jeseni in zime modeli kažejo zelo visoko, več kot 80-odstotno verjetnost za razvoj tople faze, medtem ko La Niña praktično izgine.Skoraj vsi scenariji kažejo izrazit dvig temperatur nad mejo za El Niño, ponekod celo proti zelo močnim vrednostim. Na kartah desno je lepo vidno postopno širjenje tople vode proti vzhodu, kar potrjuje, da se v oceanu že pripravlja razvoj El Niña.

Kaj to pomeni za globalno podnebje?

Če se napovedi uresničijo, bi lahko imel ta El Niño zelo močan vpliv na globalno podnebje. Zaradi obsežnega območja nadpovprečno toplih oceanov bi se lahko globalna povprečna temperatura v obdobju 2026–2027 dodatno zvišala.

Na regionalni ravni bi bili učinki še bolj izraziti. V delih jugovzhodne Azije, predvsem od Indonezije do Nove Gvineje, bi se močno povečalo tveganje za sušo. Po drugi strani bi se nad severnim tropskim Pacifikom lahko okrepila medtropska konvergenčna cona, kar pomeni več nevihtne aktivnosti in intenzivnejše monsunske razmere, pojasnjujejo na vremenarskem portalu.

Kaj bi lahko močan El Niño pomenil za Evropo in Slovenijo?

Čeprav se El Niño razvija daleč v tropskem Pacifiku, njegovi vplivi segajo precej dlje, tudi do Evrope. Vpliv ni neposreden, kot je to v Ameriki ali Aziji, vendar preko sprememb v atmosferski cirkulaciji lahko pomembno preoblikuje vremenske vzorce tudi nad našim delom sveta.

Eden ključnih mehanizmov je vpliv na severnoatlantsko oscilacijo in polarni curek. Močan El Niño pogosto spremeni položaj in jakost teh sistemov, kar lahko vodi v bolj spremenljivo in nestanovitno vreme nad Evropo. To pomeni, da so lahko vremenski vzorci bolj ekstremni, z večjimi nihanji med toplimi in hladnimi obdobji.

V zimskem času El Niño pogosto poveča verjetnost za bolj zahodno usmerjen tok nad Atlantikom. To lahko prinese več atlantskih vremenskih motenj proti Evropi, kar pomeni pogostejše padavine, vetrovne dogodke in milejše obdobje, zlasti v zahodni in srednji Evropi. V takih razmerah so zime pogosto manj stabilne, z manj dolgotrajnimi hladnimi obdobji, še razlagajo na Neurje.si.

V Sloveniji bi to pomenilo dolgotrajne padavinske epizode, tveganje za poplave

Za Slovenijo to običajno pomeni večjo verjetnost za nadpovprečno količino padavin, predvsem v jesenskem in zimskem času. Poveča se lahko pogostost ciklonov nad Sredozemljem, kar prinaša dolgotrajne padavinske epizode, lahko tudi intenzivne nalive. Posledično se poveča tveganje za poplave in razlivanje rek, še posebej v primeru, da se takšni dogodki ponavljajo.

Temperature so v času El Niña pogosto nekoliko nad povprečjem, zlasti pozimi. To pomeni več dežja namesto snega v nižinah, medtem ko je snežna meja lahko višje kot običajno. V gorah sicer lahko še vedno zapade veliko snega, vendar so razmere bolj spremenljive.

Poleti pa toča, nalivi, obdobja vročine ...

Poleti je signal nekoliko manj jasen, vendar lahko prehod iz nevtralnega stanja v El Niño prinese večjo nestabilnost ozračja. To lahko pomeni pogostejše nevihte, tudi močnejše, z nalivi, sunki vetra in točo. Hkrati pa se lahko pojavijo tudi obdobja vročine, saj globalno segrevanje ob močnem El Niñu pogosto še dodatno okrepi temperaturne ekstreme.

Leto 2026 in zima 2026/2027 bi lahko prinesla precej burno vremensko dogajanje

Meteorologi ob tem poudarjajo, da El Niño ne določa vremena neposredno, temveč poveča verjetnost določenih vzorcev. To pomeni, da lahko pride do odstopanj, vendar statistično gledano takšni dogodki pogosto prinesejo več dinamike in ekstremov.

Za Slovenijo in širšo regijo torej močan El Niño pomeni predvsem večjo vremensko spremenljivost, več padavin v hladnem delu leta ter večjo možnost intenzivnih vremenskih dogodkov. Glede na trenutne napovedi bi lahko leto 2026 in zima 2026/2027 prinesla precej zanimivo in potencialno tudi burno vremensko dogajanje, so še zapisali na Neurje.si.