Meteorolog Milenko Jovanović je za srbski Kurir povedal več o superceličnih nevihtah in o pogostosti ekstremnih vremenskih pojavov. Poudarja, da so naravne katastrofe pojav, ki ga bomo v prihodnje pogosteje spremljali, a to ne pomeni, da bodo tako napredovale, da z njimi ne bi mogli živeti.

Kako nastanejo supercelične nevihte in zakaj so tako nevarne?

Supercelična nevihta je vrsta močne nevihte, ki se od ostalih neviht razlikuje po svoji dolgotrajnosti in izjemno močnih vremenskih pojavih, ki jih lahko povzroči. Nastanejo pod specifičnimi pogoji, ko se srečajo topel, vlažen zrak pri tleh in močan veter v višinah, pojasnjuje meteorolog.

Za nastanek supercelične nevihte je ključen vzgornik zraka: Dvigajoč se topel zrak se ohlaja in kondenzira, pri čemer nastanejo vidni kumulonimbusni oblaki. Ključno je tudi srečanje toplega in hladnega zraka ter močan veter. Vrteči se vzgornik omogoča nevihti, da se nenehno obnavlja in krepi.

Supercelična nevihta je drugo ime za dobro razvit kumulonimbusni nevihtni oblak. To ni nič takega, kar do zdaj ni obstajalo, še poudarja meteorolog. Ekstremni meteorološki pojavi so po njegovi oceni vedno obstajali, le da smo danes bolj občutljivi.

"Ekstremni meteorološki pojavi so pojavljajo že nekaj časa. Bolj smo občutljivi, ker živimo v civilizaciji, če bi se to dogajalo 'sredi ničesar', ne bi bilo težav. V mestih ni zemlje, ki bi posrkala nalivov, ni zelenja. Beton in asfalt ne vpijata vode, vse to vpliva na vreme" pojasnjuje Jovanović.

Meni pa, da so ekstremni  vremenski pojavi zadnje čase v porastu zaradi klimatskih sprememb in tudi v prihodnje ne bodo pojenjali.

Kako v supercelični nevihti nastane debela toča?

Nastanek debele toče v superceličnih nevihtah je povezan z močnim vzgornikom zraka. V tem vzgorniku se dogajajo naslednji procesi:

  • Dvig toplega in vlažnega zraka: Topel in vlažen zrak pri tleh se zaradi segrevanja dviga v višino. Ko se dviguje, se hladi in kondenzira, pri čemer nastanejo vodne kapljice.
  • Hlajenje in nastanek ledenih delcev: V višinah je temperatura zraka zelo nizka, zato se vodne kapljice hitro ohladijo in zmrznejo v drobne ledene delce.
  • Vrtenje v supercelici: Močan veter v supercelici te ledene delce vrti in jih potiska navzdol. Zaradi ponavljajočega se trkanja in povečevanja ledenih delcev lahko ti postanejo zelo veliki, premera 5 cm ali več. Te velike ledene delce imenujemo toča.
  • Ko ledeni delci postanejo preveliki, da bi jih vzgornik lahko zadržal, padajo nazaj na tla kot toča.

Za nastanek velikih ledenih delcev so potrebni izjemno močni vzgorniki in nizke temperature v višinah.