Minister za delo Luka Mesec je na posvetu s socialnimi partnerji predstavil svoj predlog o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto, pri katerem še vedno vztraja. Predlog temelji na novih izračunih minimalnih življenjskih stroškov in pragu tveganja revščine, ki znaša 981 evrov. Mesec poudarja, da minimalna plača ne sme ostati pod tem pragom, saj to po njegovem pomeni izkoriščanje delavcev. Predlagani dvig bi bil okoli 16-odstoten in največji v zadnjih 15 letih.

Vse drugo je izkoriščanje

"Sam si kot minister ne morem predstavljati, da bi končal mandat s tem, da bi dopustil, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, je za moje pojme pomeni izkoriščanje" je dejal Mesec.

Z dvigom bi se število prejemnikov minimalne plače povečalo na do 80 tisoč zaposlenih, kar predstavlja približno sedem do osem odstotkov vseh zaposlenih, navaja Forbes Slovenija. V javnem sektorju bi šest plačnih razredov znova padlo pod raven minimalne plače, kar po mnenju ministra ne ogroža plačnega sistema, saj je bilo takih razredov v preteklosti še bistveno več. Ob tem napoveduje nadaljnja kolektivna usklajevanja.

Delodajalci strogo proti

Delodajalci so do Meščevega predloga o minimalni plači, ki bi letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj, kritični.

Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. "Predlagani nesorazmerni dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg," je opozoril.

"Treba je biti natančen - bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače," je izpostavil Mesec.

Obtožbe, da gre za predvolilni bonbonček

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo.

"Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev," je bil kritičen.

Sindikati: Prav je, da presega prag tveganja revščine

Nasprotno Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. "Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno," je bil jasen.

Odločitev bo znana do konca januarja

Minister Mesec je najavil, da se bodo naslednji teden o dvigu minimalne plače pogovorili tudi s koalicijskimi partnerji, njegova končna odločitev pa naj bi bila znana do konca januarja.

Minimalna plača za leto 2025 je v bruto znesku znašala 1278 evrov.