Vedno sem govorila: “Spoštuj partnerja in njegove starše, otroke,… Spoštuj sebe in nikoli si ne dovoli poniževat, najmanj pa, da si dovoliš pretepat. Tega ti jaz nikoli ne bi odpustila, ker vem, da, ko udari enkrat, bo udarjal dokler to dovoliš” In moja hči je na moje besede, kar se nje tiče, pozabila. In bila je tiho, vse do sinoči, ko je za vedno utihnila – je misli strnila mati umorjene, ki se sprašuje, kaj bi lahko naredila, da hči ne bi umrla in bi triletna vnukinja še zmeraj imela mamico.

Vsaka žrtev je preveč

Nasilje v intimnopartnerskih zvezah lahko v najhujši obliki privede tudi do smrti. V Sloveniji je lani zaradi femicida umrlo 8 žensk. Kljub temu, da je bila žrtev v partnerstvu trpinčena in je večkrat poskušala iz razmerja oditi, so ji na CSD menda povedali, da razmerja ne more zapustiti, kajti triletna hči je otrok obeh. O težavah je zato povedala prijateljicam in sestri, čeprav naj bi ji partner prepovedal druženja. Mati pove, da hči z njo ni delila podrobnosti, da pa si želi, da bi jo spodbudila k temu, da boleče razmerje zapusti.

Kljub temu, da je bila žrtev v partnerstvu trpinčena in je večkrat poskušala iz razmerja oditi, so ji na CSD menda povedali, da razmerja ne more zapustiti, kajti triletna hči je otrok obeh.

Kako naj spremeniti sistem?

“Prosim povejte, kako spreminjati sistem, ki ne deluje in kako ustanoviti fundacijo za pomoč žrtvam nasilja. Vem, da obstajajo varne hiše in svetovalnica ženska, ampak, to je premalo! Potrebno je več akcije in več solidarnost. Vesela bom vsake vase sugestije in pomoči. Hvala vam in hvala, ker v teh težkih trenutkih mislite name! Rada vas imam in radi se imejte! Vse drugo ni pomembno,” je razmišljanje sklenila mati žrtve.

“Razmišljam o ustanovitvi fundacije za učinkovitejšo pomoč trpinčenim ženskam, ki bi omogočile takojšnji umik iz ogrožujočega okolja in večjo pravno zaščito teh žensk in njihovih otrok,” je v delu pisma, objavljenega na facebookovi strani inštituta 8. marec zapisala mati, ki je zaradi partnerskega nasilja izgubila hčerko.

Nobena ženska, ki nima tehtnih razlogov, ne hodi na CSD po pomoč!

“Storila bom vse, da pomagam takim ženskam in upam, dragi prijatelji, da mi boste tudi vi pri tem pomagali! Veliko vas je, in če stopimo skupaj, ni vrag, da ne bi uspeli rešiti vsaj kakšen primer več, ker vem, da vsega ne moremo. Pa če bi uspeli še na CSD-jih premakniti zadeve, da ne bi vse ostalo pri zabeležkah in prelaganju odgovornosti za rešitev na žrtev, ki je nemočna in zato išče pomoč, bi se zagotovo veliko žensk rešilo pekla in ohranilo življenje,” je misli strnila mati.