Ob zaključku varnostne konference v Münchnu je bilo danes slišati spodbudna sporočila o širitvi EU. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila pomen širitvenega procesa za združevanje Evrope in za zagotavljanje miru, pri čemer je Albanijo in Črno goro označila za vodilni med kandidatkami v prizadevanjih za pridružitev povezavi.

Širitev EU predstavlja združevanje Evrope

Kos je v svojem nastopu poudarila pomen širitve EU, ki med drugim pomeni združevanje Evrope. Pri tem ne gre samo za gospodarstvo, ampak za evropske vrednote, je dejala.

Poleg tega pomeni širitev danes tudi zagotavljanje miru, je še dejala komisarka in v luči vojne v Ukrajini menila, da je lahko širitev politični element varnostnih jamstev.

Kos je imela tudi spodbudno sporočilo za Albanijo in Črno goro, ki sta po njenih besedah vodilni med sedanjimi kandidatkami za vstop v EU in bi lahko pogajanja zaključili do konca leta 2026 ali 2027.

Albanija, Črna gora in Makedonija na dobri poti k EU

Dodala je, da bi lahko bila tudi Severna Makedonija "na zelo, zelo hitro dobri poti", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Albanski premier Edi Rama je bil sicer glede teh napovedi previdno optimističen, pri čemer je dejal, da so bili na začetku pristopnega procesa njegovi lasje črni, medtem ko so sedaj sivi.

Tudi njegov makedonski kolega Hristijan Mickoski je bil kritičen do dolgotrajnih pristopnih pogajanj. Izrazil je upanje, da druge države, ki se želijo pridružiti EU, ne bodo imele enakih izkušenj kot njegova.

Omenjene države že več let kandidatke za vstop

Severna Makedonija je uradna kandidatka za vstop v EU od leta 2005, Črna gora od 2010 in Albanija od 2014.

Kos je ob tem dejala, da razume razočaranje nad včasih dolgotrajnimi pogajanji. "Proces že pospešujemo, predvsem z Ukrajino. V Evropski uniji delamo dvakrat do trikrat hitreje, vendar je treba razlikovati med tehničnim delom procesa in političnim delom," je poudarila po poročanju dpa.

V ospredju letošnje 61. Münchenske varnostne konference so bili aktualni zunanjepolitični in varnostni izzivi, med njimi znova tudi vojna v Ukrajini, zlasti v luči dogovora predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, o začetku mirovnih pogajanj. Sicer pa je med Evropejci močno odmeval govor ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je podvomil v demokracijo in svobodo izražanja v Evropi.

STA