Mariborski in ljubljanski dispečarski center kot en virtualni center

Izhodišče reorganizacije sistema NMP vzpostavitev dispečerske službe zdravstva

Osrednji ukrep reorganizacije sistema NMP bo vzpostavitev dispečerske službe zdravstva. “Ključno je, da razpolagamo s podatki o obremenitvah, odzivnih in dostopnih časih, ki jih bo na podlagi enakih meril zagotovila dispečerska služba. S pomočjo podatkov bo nato izvedena revizija mreže službe NMP,” so za STA pojasnili na ministrstvu.

Kdaj naj bi prišlo do reorganizacije, na ministrstvu ne odgovarjajo. Pojasnili so le, da je časovnica vezana na vzpostavitev dispečerske službe in potek dogovorov med deležniki. Po napovedih ministrstva bo reorganizacija potekala po fazah: najprej bodo zagotovili pogoje za delovanje satelitskih urgentnih centrov, kasneje pa bo sledila optimizacija mreže enot NMP.

Pravilnik o dispečerski službi so objavili že oktobra 2017, službo pa so ustanovili pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana marca 2018. Njen operativni del bodo zagotovili v dveh ločenih centrih. Ljubljanski je še v izgradnji, mariborski pa že deluje v sodobnih in tehnološko podprtih prostorih.

Dispečerska centra bosta informacijsko povezana v skupen virtualni center

Dokončno oblikovanje dispečerske službe je po navedbah ministrstva odvisno tudi od postopkov javnega naročanja in tehnoloških pogojev, kot sta vzpostavitev enotnega sistema radijskih zvez za potrebe zdravstva in celovita informacijska rešitev. Mariborski in ljubljanski center bosta namreč informacijsko povezana in bosta delovala kot en virtualni center. Vzpostavitev informacijske infrastrukture bo tudi glavni strošek, končna vrednost pa še ni znana.

“Trenutno v sodelovanju z upravo za zaščito in reševanje vzpostavljamo digitalno mobilno radijsko omrežje, obenem pa pripravljamo in vzpostavljamo informacijsko komunikacijski sistem,” so navedli na ministrstvu. Povezava obeh dispečerskih centrov bo zagotovila visoko raven zanesljivosti tudi v primeru izrednih dogodkov.

V koordinaciji dispečerske službe, ki bo usmerjala najbližje mobilne enote na kraj dogodka po vnaprej določenih kriterijih, bo odposlana najbližja mobilna enota NMP, in to ne glede na občino, kjer bo do dogodka prišlo. Tako bo po pričakovanjih ministrstva zagotovljena enakopravnejša obravnava v celotni državi.

Za težave pri zagotavljanju NMP krivo predvsem pomanjkanje družinskih zdravnikov

Težave pri zagotavljanju NMP nastajajo zlasti v lokalnih okoljih s premalo zdravniki družinske medicine. Največkrat so torej težave povezane s pomanjkanjem kadra, kar je tudi splošna težava zdravstva. Ministrstvo z zavodi aktivno sodeluje in usklajuje ukrepe za nemoteno izvajanje pomoči.

Iz zdravstvenih domov sicer prihajajo sporočila, da so razmere pri zagotavljanju NMP za zdaj še obvladljive in stabilne, skrbi pa jih, kako bo naprej, saj potrebe po zdravnikih naraščajo. Že v bližnji prihodnosti bi zato lahko prišlo do večjih težav. Pogosto je slišati očitek, da se časovnica, ko naj bi zaživela dispečerska služba, vsako leto spreminja in oddaljuje.

V zdravstvenih domovih razloge za zagate službe NMP vidijo tudi v po njihovi oceni slabem sistemskim načrtovanju specializacij, nedorečeni umestitvi urgentnih centrov v mrežo in odsotnosti kadrovskega načrta pridobivanja urgentnih zdravnikov.

Ministrstvo za zdravje sofinanciralo nakup voznega parka za NMP

Ministrstvo izvaja stalne nadzore delovanja sistema NMP. Z njimi preverja tudi izpolnjevanje pogojev v zvezi s prostori in opremo za izvajanje pomoči. Pri tem ugotavlja, da je stanje na tem področju zadovoljivo, so pa občasne težave pri obnovi voznega parka, saj je prav nabava reševalnih vozil največji strošek.V zadnjih letih zato ministrstvo preko javnega razpisa za sofinanciranje investicij na primarni zdravstveni ravni namenja posebno pozornost tudi sistemu NMP.

Tako je lani v 32 občinah sofinanciralo nabavo vozila urgentnega zdravnika, letos pa je v 41 občinah sofinanciralo nabavo nujnega reševalnega vozila. Lani je znesek sofinanciranja znašal nekaj več kot 465.000 evrov, letos pa 1,95 milijona evrov.

Sistem NMP se v celoti financira preko splošnega dogovora iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po navedbah ministrstva do finančnih težav prihaja “predvsem zaradi dviga plač in/ali povečanja določenih pravic iz dela, pri čemer kalkulacije iz splošnega dogovora temu ne sledijo v popolnosti”.

Povečanje financiranja enot NMP predvsem zaradi sporazuma z zdravniškimi sindikati

Financiranje enot NMP se je v zadnjih letih povečalo, zlasti zaradi podpisa sporazuma z zdravniškimi sindikati. Ta zdravnikom zagotavlja ločevanje sočasnega dela na NMP, dela v redni ambulanti in opravljanja mrliško pregledne službe. V nekaterih lokalnih okoljih je ministrstvo na podlagi podatkov o obremenitvah tudi razširilo program, kar pomeni dodatne ekipe NMP za delo na terenu.

Leta 2016 so finančna sredstva za NMP z dežurno službo znašala skoraj 58,5 milijona evrov. Lani je bilo na razpolago blizu 66,8 milijona evrov, letos pa je za NMP z dežurno službo preko splošnega dogovora namenjenih blizu 75 milijonov evrov.

Za izboljšanje dostopnosti NMP že pravilnik iz leta 2015 predvideva kot organizacijsko obliko satelitske urgentne centre. Okrepili bodo predvsem ambulantni del NMP na območjih, kjer so večje razdalje do urgentnega centra. Dogovor lokalnim skupnostim nalaga sodelovanje pri zagotavljanju materialnih pogojev za njihovo delovanje.

Lokacije satelitskih centrov bodo določili na podlagi meril, ki jih bo ministrstvo pripravilo v sodelovanju s stroko.

STA / Bojan Šuštar