Vlada in parlament sta potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. Predlog prinaša mnoge novosti, tudi pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. O tem, kaj prinašajo, smo govorili z Mojco Kirbiš, ravnateljico Osnovne šole Rada Robiča iz Limbuša. 

Kot pravi, so že v času razprave ravnatelji želeli aktivno sodelovati in v različnih skupinah so tudi sodelovali na tem področju. "Vsekakor smo si želeli še več sprememb, tudi drugačnih sprememb, predvsem na področju vzgojnega delovanja šole, vendar je bil odgovor, kadar gre le za spremembo zakona, se lahko spreminja le določeno število členov. Drugače se mora cel zakon spremeniti. Tako da si ravnatelji v naslednjih letih želimo še bistvene spremembe zakona o osnovni šoli še na nekaterih drugih področjih."

Jasne opredelitve 

Nekatere spremembe, ki so zapisane, so močno pričakovali. Strinjajo se na primer s področjem sprememb šolanja na domu.  "Zdaj morajo otroci, ki se šolajo na domu, opravljati izpite iz vseh predmetov, tako kot jih imajo vrstniki, ki obiskujejo pouk v šoli. Tam je tudi jasno določeno, kaj je dolžnost staršev in kaj dolžnost šole. V preteklosti se je dogajalo, da so starši želeli, da se otrok šola doma, hkrati pa, da se nekatere stvari dogajajo v šoli, na primer da otrok pride na športni dan, zaključno ekskurzijo ... Sedaj je jasno opredeljeno, kaj ja in kaj ne in to je sprememba, ki smo jo vsi pozdravili."

Pozdravljajo tudi spremembe, da se lahko dosežki nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) devetošolcev upoštevajo kot kriterij za vpis v srednjo šolo. O tem, ali NPZ v 3. razredu ali ne, kar sedaj ta zakon prinaša, pa so bila različna mnenja. "Ni nas skrbelo, da ne moremo na to otrok pripraviti, bolj so bila mnenja o tem, ali je to smiselno in ali je to potrebno v 3. razredu. Sama izvedba ne bo težava." 

Nekaj stvari je tudi zapisanih drugače o šolanju učencev preseljencev, kjer bodo določene spremembe nujne, čeprav ocenjujejo, da bi bilo potrebnih še več. To je namreč področje, ki postaja v določenih delih države zelo pereče.  

Postopno uvajanje RAP-a 

Največja sprememba pa je uvajanje drugačnega razširjenega programa (RAP). "Je kar konkretna sprememba, vendar ne ukinja programov, kot so dopolnilni ali dodatni pouk, interesne dejavnosti ali jutranjo varstvo. Samo organizacijsko se bo izvajal na drugačen način. Res je, da so stvari bolj strukturirane, bi pa težko govorila konkretno o tem, ker naša šola ni bila v poskusu. Nekatere šole so že bile in so izvajale RAP v celoti, ene pa delno. In samo te šole bodo v prihodnjem šolskem letu stopile v prenovljeni RAP.

Kolegi, ki so bili v celoti v projektu, ga hvalijo in pravijo, da je dobro. Seveda se nam porajajo vprašanja, ker bo to velik organizacijski zalogaj, tudi finančnih sredstev bo potrebnih več, pa tudi kadra. Dela se namreč na treh področjih; na področju gibanja, vsebinskem področju s kulture in državljanske vzgoje ter učenje učenja. Otroci se vključujejo prostovoljno. Tudi v popoldanskem varstvu so nekatere stvari bolj načrtovane. RAP se bo torej uvajal postopoma, naslednjo šolsko leto se bodo vključili tisti iz poskusa, nato naslednje leto 80 šol in tako naprej. Zadnje leto, ko bomo vključeni vsi, je šolsko leto 2028/2029. Ni bojazni,  da se ne bi uspeli v redu vključiti. Upam, da se bodo stvari nadgrajevale in bomo imeli, če bo kaj slabo, možnost spreminjanja." 

Novela zakona uvaja tudi obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Med poskusnim uvajanjem tujega jezika, ki so ga izvedli v preteklih letih, se je izkazalo, da se je že v šolskem letu 2016/2017 k pouku tujega jezika vključilo več kot 92 odstotkov prvošolcev, nato pa se je delež še povečal. Mojca Kirbiš še doda, da se ji to ne zdi velika sprememba. "Na naši šoli v zadnjih nekaj letih ni bilo starša, ki se ne bi odločil , da otrok obiskuje angleščino že v prvem razredu."