Nedavno je Mariborčanu policija odvzela vozniško dovoljenje, potem ko je policijski hitri test na droge pokazal prisotnost kanabinoida THC, četudi je voznik konopljino smolo zaužil dva dni prej. Ta primer je nadvse zanimiv ravno zato, ker smo nedavno s strani Civilnega združenja za človekove pravice izvedeli, da v Sloveniji nimamo niti ene naprave, ki bi zaznala točno vsebnost kanabinoida THC v krvi oz. izmerjenih tekočinah. Spomnimo, gre za kanabionid, ki povzroča omamo, medtem ko industrijska konoplja, ki ne omamlja, vsebuje večjo količino CBD in zanemarljivo količino THC. V Sloveniji je legalno prodajati izdelke, ki vsebujejo do 0,2 odstotka THC. In tukaj se zgodba zapleta.

Dovolj zgovoren primer industrijske konoplje

Vzemimo recimo povsem mogoč primer, da namreč nekdo pokadi “joint” iz industrijske konoplje, ki ga lahko vsakdo povsem legalno kupi na črpalki. Kakšno uro kasneje ga denimo slučajno ustavi policija ter odredi “pihanje” in hitri test na droge. Njihov aparat v vsakem primeru zazna THC, četudi je količina še vedno v zakonitih mejah. Te aparature pravzaprav ne izmerijo točne količine kanabinoida THC, pač pa ga zgolj zaznajo. Potem lahko policisti odredijo, da se osebi odvzame vozniško dovoljenje in ji naložijo visoko denarno kazen, čeprav sploh ni vozil omamljen ali četudi je užival legalno industrijsko konopljo, ki ne povzroča omame.

Policijska svetnica Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi RS, je za Maribor24 dejala, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Pod vplivom teh snovi je tisti, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.

“V praksi to pomeni, da tudi če vam je produkt z vsebnostjo prepovedane substance dostopen v prosti prodaji, pod vplivom teh snovi ne smete voziti vozila v cestnem prometu.”

“Napihal” kar 40 ur pozneje

No, v našem primeru gre za osebo, ki peroralno na skoraj dnevni bazi uživa konopljino smolo v zdravstvene namene. Dotična oseba je smolo zaužila kar 40 ur preden so ga ustavili policisti, a kljub temu je ostala brez vozniškega dovoljenja. Po poizvedovanju je voznik izvedel, da je zavoljo neoviranih psihofizičnih sposobnosti potrebno z vožnjo počakati med 4 do 5 ur po uporabi. Za vožnjo se je odločil ravno zato, ker je vedel, da je psihofizično tega povsem sposoben, a aparatura policistov se pač ni strinjala.

Če se vrnemo na kajenje industrijske konoplje, je legalna meja 0,2 odstotka postavljena ravno zato, ker do te meje konoplja ali izdelki iz nje niso psihoaktivni. In kot takšni ne morejo vplivati na vožnjo uživalca. Podobno je z našim uživalcem smole. Dotični voznik je približno dva dni prej užival konopljino smolo z višjo vsebnostjo učinkovino THC in dva dni kasneje je naprava prav tako pokazala povsem neznano količino kanabinoida THC. Voznik je ostal brez vozniške in z nekaj tisočaki v žepu manj, četudi sploh ni vozil omamljen.

Standardni testi zgolj zaznajo, a ne izmerijo

Policija za zaznavo psihoaktivnega THC uporablja hitre teste proizvajalca Securatec Detektions-Systeme AG, in sicer hitre teste Securatec Drugwipe 6S 604G CE. Hitri testi Securatec Drugwipe veljajo za najbolj primerne za policijsko uporabo, pojasnjujejo na policiji. “Hitri testi, ki jih uporablja policija, delujejo na podlagi vzorca sline in odkrivajo psihoaktivno komponento marihuane, ki se imenuje Delta-9-THC substanc in ne detektirajo ne-psihoaktivnih metabolitov, kot je na primer TCH-COOH. Gre za splošno sprejet parameter za ugotavljanje psihoaktivnosti, ki je upoštevan tudi v drugih državah. Kot dokaz v postopkih pa velja le rezultat toksikološke analize,” še dodajajo.

Naprava za tovrstno testiranje bi stala 100 tisočakov

Da, toksikološke analize, ki je v Sloveniji sploh ni mogoče opraviti, saj naša država (vsaj v javnem sektorju) ne premore ene same naprave, ki bi lahko izmerila količinsko vsebnost kanabionida THC. To, kar so nam zaupali v Civilnem združenju za človekove pravice, torej, da naprave, ki bi izmerila točno vsebnost kanabinoida v telesnih tekočinah, sploh nimamo, smo se odločili preveriti tudi pri krovnem Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Odgovor, ki smo ga prejeli, je precej dvoumen in ne odgovarja na vprašanje, če so opremljeni z napravo, ki sicer stane kakih 100 tisočakov. A če bi takšno napravo imeli, verjetno ne bi bilo pretežko zapisati kratke povedi, ki se prične z besedico DA.

Gre za področje, ki je očitno še precej v povojih. Če primerjamo z alkoholom, je to nekaj takega, kot če bi spili en kozarec vina, pol ure pozneje pa bi se usedli za volan. Čeprav še niste presegli zakonite meje vsebnosti alkohola v litru izpihanega zraka, bi “napihali” in ostali brez dovoljenja. Da bi bilo vse izpeljano glede na zakonska določila, bi morala biti zakonska meja postavljena na 0,0 grama alkohola na liter izpihanega zraka. In enako velja za THC, kjer je meja postavljena na 0,2 odstotka, a očitno to ne velja v primeru vključenosti v promet.