Maribor se pri ravnanju z odpadki in njihovi obdelavi sooča s številnimi izzivi, zato bi bila izgradnja obrata za njihovo energijsko izrabo strateško pomembna in trajnostna rešitev za prihodnost mesta, poudarjajo pri JHMB.
Mesta se soočajo s težavami v povezavi z odpadki
Poudarjajo, da bi s tem zmanjšali odvisnost od zunanjih rešitev in zagotovili lokalno obdelavo odpadkov. Preostanek mešanih komunalnih odpadkov vsebuje veliko energije, ki jo je mogoče pretvoriti v toploto in električno energijo, kar bi zmanjšalo potrebo po drugih energentih ter odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa bi to prispevalo k večji energetski neodvisnosti. Ob vedno bolj zaostrenih razmerah in nihanjih cen na mednarodnem trgu pa bi takšna rešitev omogočila dolgoročno stabilne in predvidljive stroške ravnanja z odpadki ter večjo samozadostnost mesta.
[[image_2_article_74776]]
Direkcija EU je na področju ločevanja odpadkov postavila jasne standarde, do leta 2025 je potrebno reciklirati vsaj 55 % komunalnih odpadkov, medtem ko se ta delež do leta 2030 pričakuje na vsaj 60 %.
Iskanje trajnostnih rešitev
V sodobnem ravnanju z odpadki se vse bolj poudarja iskanje trajnostnih rešitev, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. »Ena izmed ključnih alternativ klasičnim odlagališčem je energijska izraba odpadkov, ki prinaša številne prednosti, tako z vidika zmanjševanja količine odpadkov kot tudi izkoriščanja njihove energetske vrednosti. Energijska izraba odpadkov prav tako predstavlja višjo stopnjo ravnanja z odpadki od njihovega odlaganja v hierarhiji ravnanja z odpadki,« zapišejo iz Javnega holdinga Maribor (JHMB).
V Mariboru ravnanje z odpadki temelji na ločevanju ter izvozu v tujino
Trenutno ravnanje z odpadki v Mariboru temelji predvsem na ločevanju, sortiranju, recikliranju ter izvozu preostanka odpadkov v tujino, kjer jih uporabijo za energijsko izrabo. Tako pridobljeno toploto in električno energijo nato prodajo na trgu. »Ob tem izvoz odpadkov v tujino prinaša veliko negotovost, saj so cene prevzema nestabilne, poleg tega pa številni prevzemniki že omejujejo ali celo zapirajo možnost sprejema tujih odpadkov. Zato bi vzpostavitev obrata za energijsko izrabo v Mariboru omogočila večjo neodvisnost pri obdelavi odpadkov in zmanjšala odvisnost od tujih partnerjev,« dodatno pojasnijo pri JHMB.
Lokalna energijska izraba bi tako skrajšala tudi pot preostanka odpadkov, s čimer bi se zmanjšal ogljični odtis. Hkrati bi dolgoročno zmanjšali cenovna tveganja, povezana s prevzemom lahke frakcije odpadkov, ter se izognili morebitnim težavam zaradi omejitev pri njihovem prevzemu.
Izbrana lokacija na obrobju mesta
Iz Mestne občine Maribor so nam odgovorili, da je izbrana lokacija za objekt za energetsko izrabo odpadkov umeščena na obrobje mesta, kjer ga bo mogoče ob majhnih izgubah toplote povezati s sistemom daljinskega ogrevanja v mestu: »Lokacija se nahaja na zadostno prevetreni lokaciji, v okviru dejavnosti, ki so oziroma bodo vir enega dela masnega toka za energijsko izrabo.« Prav tako umeščanje objekta za energijsko izrabo odpadkov pripravlja Občinski prostorski načrt (OPPN). Dodajo, da je projekt trenutno v postopku pridobitve mnenja o ustreznosti Okoljskega poročila.
[[image_1_article_74776]]
Glavni cilj in pričakovane koristi so dolgoročno sprejemljivi stroški ravnanja z odpadki, skrb za odpadke, diverzifikacija virov za toploto v sistemu daljinskega ogrevanja, (so)proizvodnjo električne energije za mesto in regijo ter konkurenčna in predvidljiva cena.
Objekt bi imel minimalne vplive na okolje
Kot so še zapisali iz občine, so predvideni minimalni vplivi na okolje, ki je daleč po današnjimi mejnimi vrednostmi »Predvidenih izpustov v vodo in tla ni, pričakovati je, da bodo vrednosti zraka pod mejnimi vrednostmi.«
Iz JHMB pa dopolnjujejo, da imajo sistemi za energijsko izrabo odpadkov izredno nadzorovane načine obdelave odpadkov, hkrati pa delujejo pod strogimi okoljskimi in varnostnimi predpisi: »V primeru Maribora bomo implementirali skrbno načrtovanje, izvedbo projekta ter upravljanje na način nenehnega spremljanja in izpolnjevanja varnostnih standardov ter spoštovanja mejnih vrednosti emisij.«
Mariborski župan Saša Arsenovič je nedavno izrazil zadržke glede objekta za energijsko izrabo odpadkov, ki jih ima veliko občanov, hkrati pa poudaril svojo vizijo sodobnega in rastočega mesta. "Vsako mesto ima svoje potrebe. Tako kot v Ljubljani, je tudi v Mariboru dovolj prostora za sežigalnico. Proizvajamo smeti, hkrati pa bi lahko območja Štajerske, Koroške in Prekmurja izkoristila možnost ogrevanja z odpadki. Soočamo se z izzivom, na eni strani s problemom ogrevanja, na drugi pa s kopičenjem smeti, ki lahko vodijo v samovžige ali drage izvoze. Če bi sami izkoristili odpadke za energijsko izrabo, bi si zagotovili konkurenčne cene," je dejal Arsenovič ter dodal, da si ministrstvo in vlada prizadevata s to rešitvijo ogrevati 45.000 ljudi.
[[image_3_article_74776]]
Pred gradnjo tudi številne študije vpliva na okolje in ljudi
S strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je bil izdelan dokument »Izhodišča za ugotavljanje in vrednotenje vplivov objekta termične predelave odpadkov Maribor«. Vključuje tako vpliv objekta na okolje ter posledično varovanje zdravja ljudi pred vplivi iz okolja. V pripravi je še Celostna presoja vplivov na okolje (iz prostorskega vidika), katere sestavni del je tudi Okoljsko poročilo: »Okoljsko poročilo je bilo pripravljeno in poslano na MOPE, ki se je odzvalo s pripombami; poročilo se trenutno ustrezno korigira in dopolnjuje ter bo ponovno posredovano na MOPE,« zaključujejo pri občini.
"Delovanje v skladu z vsemi standardi je naloga nosilca koncesije, ki bo predvidoma Energetika Maribor. Le-ta bo vse emisije pošiljala neposredno na Agencijo RS za okolje. Na kontrolnih vrtinah se redno vrši tudi vzorčenje vode. Prav tako se bo spremljala kakovost zraka v bližina objekta," povedo pri JHMB.
Objekt za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru bi lahko postal strateški objekt, ki bi omogočal izrabo odpadkov za proizvodnjo toplotne in električne energije, zmanjšal težave z izvozom odpadkov ter zagotovil konkurenčnejše cene daljinskega ogrevanja, kar bi pozitivno vplivalo na celotno regijo, hkrati pa se še vedno porajajo številna vprašanja na kako to vpliva na okolje in posledično prebivalce.
