Madžarski parlament je pred časom sprejel zakon, ki prepoveduje vsakoletno parado ponosa v Budimpešti in dovoljuje policiji, da za identifikacijo udeležencev uporabi programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali imamo takšno tehnologijo tudi v Sloveniji in, če ne, ali jo bomo v prihodnosti uvedli. Za pojasnila smo se obrnili na Generalno policijsko upravo.

Za primerjavo oseb uporabljajo programski pripomoček

Kot so uvodoma izpostavili, policija sistema obrazne prepoznave, ki bi omogočal samodejno prepoznavo obrazov oziroma identifikacijo oseb neposredno preko videonadzornih sistemov ali drugih oblik nadzora (npr. letališča, mimoidoči na pločniku, udeleženci nogometne tekme...) ne uporablja.

Namesto tega uporabljajo programski pripomoček, ki s pomočjo biometričnih značilnosti primerja osebo na fotorobotu ali sporni fotografiji (npr. fotografija storilca pri vlomu...) s fotografijami, ki jih ima policija shranjene v Evidenci fotografiranih oseb. Opisani sistem je nadomestek za klasično ročno iskanje tropoznih fotografij na podlagi opisa. "Omenjeno programsko orodje je torej pripomoček posamezni prepoznavi osebe in ni namenjeno samodejnemu prepoznavanju serije fotografij (npr. mimoidočih, množice na nogometni tekmi...)," dodajo.

Za ta namen policija od 2014 uporablja programsko opremo oziroma spletni servis za primerjavo fotorobota oziroma fotografij, ki ga je razvilo podjetje CENT SI d.o.o. iz Celja, v informacijski sistem policije pa je bilo implementirano s pomočjo lastnih IT strokovnjakov. "Pri tem programsko orodje za primerjavo lahko uporablja le podobe obrazov, ki jih policija hrani v evidenci fotografiranih oseb in evidenci fotorobotov in ni povezano z zunanjimi viri za zajemanje fotografij ali video posnetkov (npr. javne/situacijske kamere, kamere na cestnem omrežju, kamere na bankomatih družbena omrežja...)," pojasnijo.

Ne načrtujejo širitve uporabe sistema za obrazno primerjavo

Ob tem so dodali, da so trenutno v postopku nabave sistema za obrazno primerjavo, ki pa s stališča vpliva na zasebnost ne bo deloval drugače, kot obstoječi. Torej bo deloval v enakem obsegu in v istem/zaprtem informacijskem okolju, kot do sedaj.

Prav tako policija ne načrtuje širitve uporabe sistema za obrazno primerjavo na avtomatizirano prepoznavanje obrazov, kot to že izvajajo nekatere države. "Policija ne predvideva širše ureditve obstoječega sistema prepoznave obrazov oziroma uvedbe sistema, ki bi omogočal serijsko prepoznave obrazov," so izpostavili in dodali, da so določila GDPR EU že implementirana v ZNPPol in se že tudi upoštevajo.

Dodatno: Evidenca fotografiranih oseb je opredeljena v 123. členu ZNNPol, kjer so opredeljene vse evidence, ki jih vodi Policija. Sama vsebina Evidence fotografiranih oseb je opredeljena v 15. točki 125. člena ZNNPol. Pooblastilo, ki omogoča policiji, da neko osebo fotografira, pa je opredeljeno v 2. odstavku 149. člena ZKP kjer je navedeno, da policija sme fotografirati tistega, za katerega so podani razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje. Pravna podlaga je opredeljena v ZKP in ZNNPol in sicer: - ZKP (148. člen in 149.člen), - ZNPPol (46. člen in 112. člen).