Na spletni strani vlade Republike Slovenije, se je pojavil zanimiv predlog, po katerem bi se dobitnik loterije, lahko sam odločil komu bo namenil 15-odstotni davek, ki po sedanji zakonodaji, avtomatsko pripada občini, kjer ima dobitnik stalno prebivališče.
Pobudnik bi svoj denar raje podelil organizaciji ali ustanovi
Kot glavni razlog za spremembo zakonodaje, pobudnik navaja dejstvo, da vsak ni zadovoljen s tem, kako občina gospodari s tem denarjem in smatra, da bi se dobitnik lahko raje sam odločil, da denar od davka, raje nameni bolnišnicam, zdravstvenim domovom, domovom za ostarele, gasilskim društvom, ali pa tudi drugi občini.
Ministrstvo za finance odgovarja
Ministrstvo za finance pojasnjuje, da obdavčitev dobitkov iz klasičnih iger na srečo ureja Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo, na podlagi katerega se od vsakega dobitka, ki presega 300 evrov, obračuna davek po stopnji 15 odstotkov.
Davčni zavezanec je dobitnik, davek pa ob izplačilu odtegne in plača organizator igre na srečo. Prihodki od tega davka v celoti pripadajo proračunu občine, v kateri ima dobitnik stalno prebivališče.
Denar se vrača v lokalno okolje
Davek na dobitke od klasičnih iger na srečo je vir financiranja občin v skladu s 6. členom Zakona o financiranju občin. Zakonodajalec je tako ureditev uvedel z namenom, da se del prihodkov od iger na srečo vrača v lokalno okolje, kjer dobitniki živijo in s tem prispeva k lažjemu izvajanju nalog, ki so jih občine na podlagi zakonodaje dolžne izvajati in razvoju občinske infrastrukture.
Poraba sredstev je določena
Sredstva iz tega naslova se vključujejo v občinski proračun, njihova poraba pa je podvržena enakim pravilom in nadzoru kot vsi drugi javni prihodki občine. Porabo teh sredstev torej določa občinski svet z odlokom o proračunu, pri čemer veljajo načela javnosti in transparentnosti, enakosti pred zakonom, in proračunske univerzalnosti.
Ideja ni napačna, vendar je v nasprotju z načeli javnih financ
Predlog, da bi dobitnik sam odločal, komu nameni 15 odstotkov davka (npr. bolnišnici, gasilcem ali drugi občini), bi sicer omogočil večjo individualno izbiro, vendar bi bil v nasprotju z osnovnimi načeli javnih financ in ustavno ureditvijo financiranja občin.
Po mnenju ministrstva bi bil predlog v nasprotju predvsem z načelom enakosti pred zakonom, ker bi le določeni posamezniki (dobitniki) imeli vpliv na namensko porabo javnih sredstev, načelom univerzalnosti proračuna, po katerem morajo biti vsi javni prihodki zbrani v proračunu in razporejeni po zakonskih postopkih, ter načelom transparentnosti in nadzora, saj bi individualne odločitve onemogočile sistemski nadzor organov občin in Računskega sodišč.
Vsaka občina v skladu s svojimi prioritetami in cilji namenja sredstva v skladu s finančno avtonomijo občin. Za izboljšanje odgovornosti občin že obstajajo mehanizmi, med drugim poleg pristojnosti Nadzornega odbora občine, še obvezna javna objava občinskih proračunov in zaključnih računov občin, revizije Računskega sodišča, nadzor Ministrstva za finance, ter spodbujanje participativnega proračuna, kjer občani lahko neposredno odločajo o delu občinskih izdatkov.
Potrebno je tudi upoštevati, da je 15-odstotni davek na dobitke od iger na srečo javni prihodek, ki v celoti pripada občini po stalnem prebivališču dobitnika.
Ker gre za javna sredstva, njihova poraba torej ne more biti stvar individualne izbire, temveč mora slediti zakonsko določenim postopkom in biti podvržena proračunskemu nadzoru.
