Poslanci bodo v četrtek med drugim obravnavali predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po obljubah vlade prinesel ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Po predlogu novele zakona bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.

Soglasje za delo pri drugem delodajalcu le za delo znotraj javne zdravstvene mreže

Vlada je besedilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti potrdila prejšnji teden. Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel predlog novele spodbuja zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno bolj ugodna.

Podjemne pogodbe bodo možne le za storitve, ki jih bo določil minister za zdravje, in le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu. Javni zdravstveni delavci bodo lahko tržno dejavnost opravljali le pri lastnem delodajalcu, če bo zavod izpolnjeval pogoje in tovrstno dejavnost organiziral.

Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo poleg zdravnikov potrebovali tudi zdravstveni sodelavci. Soglasje pa bo mogoče pridobiti le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa tudi za delo pri čistih zasebnikih. Soglasje bodo lahko izdali pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe.

Pogoji za izdajo soglasja so, da javni zdravstveni zavod nima potrebe po dodatnem dopolnilnem delu, da delavec v celoti izpolnjuje svoje delovne obveznosti, in ne odklanja nadurnega dela, dežurstva, stalne pripravljenosti in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ter da ima zavod za to vrsto dejavnosti realiziran celoten program.

Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in v okviru mobilnega paliativnega tima ter za delo pri Rdečem križu, Slovenija Transplant, gorski reševalni službi, za gasilce, civilno zaščito in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.

Novela predvideva izjemo

Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je na novinarski konferenci po seji vlade dodala, da je za vsako delo izven matične ustanove potrebno soglasje delodajalca. Pri opravljanju prej naštetih dejavnosti pa zdravstvenim delavcem ne bo treba izpolnjevati vseh pogojev in omejitev, ki jih predvideva novela. Tako bo med drugim lahko reševalec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem domu, delal tudi pri zasebniku, ki zagotavlja zdravstveno varstvo na javni prireditvi ali tekmi.

V okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu bodo zdravstveni delavci lahko opravljali tudi raziskovalno, pedagoško in strokovno delo.

Predlog novele zakona predvideva tudi izjemo, in sicer bodo lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Pogodbo bodo lahko sklenili za največ 12 mesecev z možnostjo podaljšanja. »Gre za zaščito javnih zdravstvenih zavodov,« je dodala ministrica.

Prevolnik Rupel je med ključnimi rešitvami predloga navedla tudi uvajanje merjenja efektivne obremenitve zdravstvenih delavcev. Metodologija za merjenje bo enotna, na ministrstvu pa jo vidijo kot orodje vodstev zavodov, ki bodo lahko na podlagi merjenja obremenitev odločali o soglasjih za delo drugje in o sklenitvi podjemnih pogodb.

Mešani odzivi

Deli novele so prejeli mešane odzive. Določilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, po katerem bo javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah prepovedano delo pri zasebnikih, so pozdravili v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Gre za ukrep, ki je skladen s konkurenčnimi prepovedmi v drugih sektorjih, je za STA poudarila direktorica združenja Tatjana Jevševar.

Medtem so v zdravniških organizacijah napovedali, da bodo po sprejemu novele zakona o zdravstveni dejavnosti zahtevali ustanovno presojo spornih členov, je poročal STA. Menijo namreč, da je predlog zakona diskriminatoren in pacientom ne bi prinesel ničesar. Zelo kritični so bili tudi do dejstva, da jih vlada ni vključila v proces priprave predloga novele. »Omejevanje, kaznovanje in podobni principi nikakor ne prispevajo k temu, da bodo zdravniki delali več, pa tudi ne bolje, « je po poročanju STA dejal tajnik Slovenskega zdravniškega društva Matija Cevc.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović pa je poudarila, da predlog novele ne bo rešil problemov zdravstva, bolnika ne bo postavila v središče in ne bo povečala števila obravnav. Zaradi prepovedi dela pri zasebnikih je opozorila na možnost odhodov zdravnikov iz javnih ustanov.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor nam novele in njene vplive na delo v zdravstvenem domu in vplivu na paciente niso želeli pokomentirati, dokler ne bo ta uradno sprejeta.

Je pa zadevo za nas pokomentiral direktor medicinskega centra Sanus Statera Božo Kranjčević: »Kar se tiče naših zdravnikov, katerih polovica dela v javnih zavodih, delajo v svoji matični ustanovi 150 odstotno in si nikoli niso niti enega pacienta prenaročali ali pa preusmerjali iz matične ustanov k nam. Naša politika tega ne dovoljuje. Vsak pacient je poiskal našo ustanovo ali preko spletne strani ali pa mnenja pacienta, ki je bil pri nas zdravljen. Ti zdravniki so pripravljeni delati več, ne izkoriščajo javnega zdravstva, da bi sebi v drugi ustanovi delali posel. S tem tudi omogočajo drugim pacientom, da pridejo do zdravnika«. Ob tem je še izrazil mnenje, da je po njegovem mnenju novela krivična, do zdravnikov, ki so ''pridni in delajo''.