Slovenski evropski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) so Evropski komisiji poslali pisno vprašanje glede skladnosti predloga novega zakona o gostinstvu z evropskim pravnim redom. Menijo namreč, da predlog, ki predvideva omejitve pri kratkoročnem oddajanju hiš in stanovanj, krši pravo EU.

Podpora več poslancev

Pobudo je v pismu, ki ga je poslal Matej Tonin (NSi/EPP), podprlo tudi več drugih slovenskih poslancev iz skupine EPP: Romana Tomc, Milan Zver, Zala Tomašič in Branko Grims (vsi SDS/EPP). Opozarjajo na možne kršitve temeljnih načel notranjega trga EU.

Po njihovem mnenju bi morala Slovenija pred sprejetjem zakona izvesti postopek priglasitve (t. i. postopek TRIS), ki omogoča Evropski komisiji in drugim državam članicam pregled osnutka zakona ter preverjanje njegove skladnosti z zakonodajo EU.

»V okviru vprašanja izpostavljamo, ali je Slovenija izpolnila to obveznost, in opozarjamo na možne posledice v primeru, da jo je opustila,« so danes sporočili iz NSi.

Sporni ukrepi in možna diskriminacija

Evropski poslanci menijo tudi, da predlog zakona ni skladen z evropsko direktivo o storitvah. Po njihovem mnenju predlagani ukrepi za kratkoročno oddajanje nepremičnin v Sloveniji niso sorazmerni, niso ustrezno utemeljeni in so lahko diskriminatorni.

»Zakon uvaja številne omejitve, denimo zahtevo po soglasju 75 odstotkov etažnih lastnikov za registracijo dejavnosti v večstanovanjskih stavbah. To močno omejuje svobodo opravljanja storitev in posega v konkurenco na trgu,« menijo podpisniki.

Tonin: Gre za napad na slovensko podeželje

Po navedbah NSi Tonin opozarja, da gre pri predlogu zakona za še en napad vlade na slovensko podeželje: »Ljudje so s svojimi prihranki gradili hiše, pri tem plačali vse davke in prispevke, prav tako se vsi davki in prispevki plačujejo od kratkoročnega najema. Enostavno noro in nerazumno je, da država omejuje kratkoročno oddajo hiš turistom in lastnike sili v dolgoročna najemna razmerja.«

Po njegovem mnenju država ne more določati, kaj smejo ljudje početi s svojim premoženjem, saj so »hiše gradili z lastnimi rokami in lastnim denarjem«.

Ob tem dodaja, da prakse omejevanja kratkoročnega oddajanja nepremičnin v drugih državah članicah EU ne prinašajo večje ponudbe dolgoročnih najemov niti ne znižujejo cen nepremičnin. »Če želimo rešiti stanovanjsko problematiko v Sloveniji, je rešitev jasna: sprostiti moramo fond stavbnih zemljišč, zagotoviti pravno varstvo tudi za najemodajalce in znižati davke na oddajo nepremičnin,« predlaga Tonin.

Omejitev oddaje na 60 dni

Po predlogu zakona, ki je aprila prestal prvo branje v državnem zboru, bi bilo kratkoročno oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omejeno na 60 dni na leto, v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa na 150 dni.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je ob prvem branju napovedal dopolnila. Med drugim naj bi zakon občinam omogočil, da za eno- in dvostanovanjske stavbe v celoti odpravijo omejitve in tako dovolijo oddajanje vse leto. Poleg tega bi se lahko spremenila tudi opredelitev stavb glede na število stanovanj – minister je omenjal možnost razdelitve na stavbe z do petimi stanovanji in na tiste z več kot petimi.