Direkcija RS za infrastrukturo je po dolgotrajnem postopku izbire in opravljenih pogajanjih izvedbo osrednjega dela nadgradnje ljubljanske železniške postaje oddala konzorciju vodilnih slovenskih gradbincev na čelu z družbo SŽ-Železniško gradbeno podjetje. Dokončna dogovorjena cena je 199,9 milijona evrov brez davka oz. 239,9 milijona evrov z DDV.

Odločitev še ni pravnomočna

Na javno naročilo, objavljeno v začetku marca, sta sicer prispeli ponudbi konzorcija z družbo SŽ-Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP) na čelu, ki je ponudil, da bi dela izvedel za nekaj manj kot 247 milijonov evrov z davkom, in družbe VOC Objekti, ki bi dela opravila za 259,6 milijona evrov.

Ker sta ponudbi presegali ocenjeno vrednost, so na direkciji konec pomladi sprejeli odločitev o neoddaji naročila, nato pa so s ponudnikoma izvedli konkurenčni postopek s pogajanji. Nedavno so mediji pisali, da so na koncu pogajanja potekala le še s konzorcijem na čelu s SŽ-ŽGP, v katerem so še Kolektor Igin, CGP in GH Holding.

Kot so sporočili iz direkcije, so zdaj posel dokončno oddali tej skupini izvajalcev, končna dogovorjena cena pa je 199,9 milijona evrov brez davka oz. 239,9 milijona evrov z DDV. Odločitev sicer še ni pravnomočna.

Veliko polemik zaradi previsokih ponudb

Obenem je izbrani konzorcij poleg ponujene končne izpogajane cene po pojasnilih direkcije predlagal tudi skrajšanje roka dokončanja del in pridobitve potrdila o prevzemu s 24 na 22 mesecev od uvedbe v delo, tako da bodo lahko izpolnjeni pogoji za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

Marčni razpis za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje je bil sicer drugi. Prvi razpis je direkcija objavila novembra lani. Že takrat sta ponudbi oddala konzorcij pod vodstvom SŽ-ŽGP ter VOC Celje. Ponudba konzorcija je znašala 260,8 milijona evrov z davkom, ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov. Direkcija je obe ponudbi na prvem razpisu zavrnila kot previsoki, saj sta še bolj očitno presegali ocenjeno vrednost.

Kaj obsega nadgradnja?

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Medtem že poteka prva faza nadgradnje največje železniške postaje v državi, ki je tudi nepogrešljiv člen železniškega omrežja v državi. Gre za gradnjo nadomestnega in razširjenega železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto s spremljajočimi deli na tirni infrastrukturi. Ta projekt naj bi bil zaključen do konca leta.

Obenem so na območju železniške postaje stekla tudi dela v okviru na 350 milijonov evrov ocenjenega komercialnega projekta Emonika, kjer je prek družbe Mendota investitor madžarska bančna skupina OTP. Sledila bo tudi gradnja nove avtobusne postaje, kjer so investitor Slovenske železnice, prihodnjih nekaj let pa bo območje tudi veliko gradbišče, ko gre za obnovo komunalne in cestne infrastrukture. A prav nadgradnja osrednjega dela železniške postaje je bistveni del tega sklopa projektov.

STA