Ob pretresanju usode obrambnih referendumov in ugibanjih, ali bi politika lahko dosegla dogovor o umiku obeh referendumov, predlagateljica referenduma o obrambnih izdatkih Levica vztraja pri svojem predlogu. Podpirajo ga tudi poslanci SD, izjavo predsednika stranke Matjaža Hana, da bi podprli umik, pa so označili za "nerazumevanje v komunikaciji".

Do tako pomembnega vprašanja se morajo opredeliti ljudje

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je danes vnovič zatrdil, da niso pripravljeni na umik posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki so ga predlagali in ga je v petek izglasoval DZ. "Mi vztrajamo na tem, da je ta referendum potreben in da je smiselno, da se morajo do tako pomembnega vprašanja, kot je dve milijardi letno za orožje, opredeliti ljudje," je poudaril v današnji izjavi v DZ.

Dogajanje zadnjih dni in iskanje poti iz nastale politične situacije pa po njegovi oceni kaže na to, da je v petek le ena poslanska skupina glasovala iskreno in skladno s svojimi načeli. "To je naša poslanska skupina," je poudaril.

Da pri svoji podpori referendumu vztrajajo tudi poslanci SD, je danes zatrdila poslanka in podpredsednica stranke Meira Hot. Medtem je predsednik SD Matjaž Han v torek v Odmevih na TV Slovenija dejal, da "bi bila zadeva rešena", če bi Levica in premier Robert Golob svoji pobudi umaknila. SD bi to podprla, je zatrdil.

"Celotna poslanska skupina SD je soglasno podprla referendum"

Hot je danes dejala, da gre morda pri nasprotujočih si izjavah za "nerazumevanje v komunikaciji". Zatrdila je, da je predsednik stranke seznanjen s stališčem poslanske skupine.

"Za Socialne demokrate je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja. Celotna poslanska skupina SD je soglasno podprla referendum in pri tem absolutno vztraja," je poudarila. Menijo namreč, da vprašanje dviga obrambnih izdatkov zahteva široko vključujočo razpravo in predvsem odgovore, kje bo Slovenija ta denar dobila.

"Absolutno ne pristajamo na nobene nenačelne dogovore, ampak vztrajamo pri tem, kar smo že povedali," je zatrdila Hot. Kot je še dodala, niso glasovali za, da bi si čez en teden premislili, niso del nenačelne koalicije, pač pa so "iskreno in suvereno podprli predlog koalicijskega partnerja Levice".

Politika usodo obrambnih referendumov pretresa po petkovem glasovanju, na katerem je DZ podprl predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov, največja vladna stranka Gibanje Svoboda pa je zatem napovedala posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to edino vprašanje, na katero morajo dobiti odgovor državljanov.

Ustavni pravniki premierju predstavili možne poti napovedanih obrambnih referendumov

Premier Robert Golob pa je z ustavnimi pravniki na posvetu o obrambnih referendumih govoril o nejasnosti vprašanja o obrambnih izdatkih, predstavili so mu možne primerne uskladitve. Odprli so še vprašanje umika referendumov, glede referenduma o članstvu v Natu je premierja razumeti, da tega veže na prvega, je posvet strnil ustavni pravnik Igor Kaučič.

Premier je opoldne dobro uro in pol gostil ustavne pravnike, s katerimi se je želel pogovoriti o obrambnih referendumih. Med njimi so Miro Cerar, Ciril Ribičič, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Matej Avbelj.

Kaučič je po srečanju dejal, da so imeli pri predsedniku vlade, ki je prisluhnil ustavnopravnim argumentom, izčrpen pogovor. V ospredju sta bili pri tem dve vprašanji, in sicer referendumsko vprašanje že potrjenega razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov in vprašanje referenduma o članstvu Slovenije v Natu.

"Kar se slednjega tiče, je bilo razumeti, da predsednik vlade tega veže na prvega. Ta trenutek to ni aktualno vprašanje, če se reši prvo," je navedel Kaučič. Vprašanj okoli napovedi največje vladne stranke tega referenduma tako niso želeli vnaprej definirati, saj še ni jasno, ali bo do vložitve predloga v DZ sploh prišlo, je pojasnil.

Menijo, da je referendumsko vprašanje zavajajoče

V primeru že potrjenega referenduma se ustavni pravniki po besedah Kaučiča strinjajo, da je vprašanje nejasno in zavajajoče ter lahko povzroči velike težave tako pri volivcih kot kasneje pri ugotavljanju njihove volje. Predlagateljica referenduma bi namreč volivce vprašala: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Zato so ustavni pravniki, v primeru, da bo politična odločitev, da referendum obstane, premierju predlagali ustrezno uskladitev referendumskega vprašanja. To je mogoče storiti bodisi z odlokom o razpisu referenduma bodisi z razveljavitvijo že sprejetega sklepa o razpisu referenduma in oblikovanjem drugačnega, razumljivega in nesugestibilnega vprašanja, je možnosti navedel Kaučič.

S predsednikom vlade pa so odprli tudi pravni vidik možnosti umika že potrjenega referenduma, pri čemer so ustavni pravniki enotni, da je to mogoče storiti po dveh poteh. DZ bi tako lahko razveljavil odločitev, ki so jo poslanci izglasovali v petek, lahko pa počaka na pripravo odloka in enako kot v primeru referenduma o Jek 2 sprejme odlok o razveljavitvi odloka. Kaučič se je sicer zavzel za prvo možnost. Obenem pa je znova poudaril, da bo odločitev o tem sprejemala politika, pravniki pa so premierju zgolj predstavili možnosti.

"Nepremišljene odločitve" lahko stanejo več kot šest milijonov evrov

Tudi predsednik vlade jih je po njegovih besedah obvestil, da bodo vsa ta vprašanja predmet političnega usklajevanja. Kaučič je obenem ocenil, da je bil premier z obrazložitvami ustavnih pravnikov zadovoljen, kot je sam razumel, bo z ustavnopravnega vidika ravnal skladno z njihovimi nasveti.

Ob aktualnem dogajanju pa je Kaučič še ocenil, da 30-letna zgodovina referendumov kaže, da so odločitve zanje še vedno premalo premišljene. "Pričakoval bi veliko večjo pretehtanost, resnost, ko gre za tako pomembne institute. Konec koncev, če ne drugega, je to zelo drago," je izpostavil. Takšne "nepremišljene odločitve" lahko namreč stanejo več kot šest milijonov evrov.

Spomnil je tudi na paket lanskih posvetovalnih referendumov, pri čemer uresničitev volje volivcev še niti v enem primeru več kot leto po tem ni uresničena. "To kaže na to, da bi veljalo premisliti, da to ne bi smel biti instrument za nabiranje političnih točk, ampak resen razmislek, kaj so vprašanja, ki zaslužijo odgovor volivcev. To so preprosto predrage javnomnenjske raziskave, ki si jih politika privošči," je opozoril.

STA