Izvedba pedagoškega procesa v študijskem letu 2020/21 bo v luči covida-19 potekala v skladu s smernicami ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri pripravi so sodelovali tudi ljubljanska, mariborska, primorska in novogoriška univerza ter ostali visokošolski deležniki.

Tako bo v skladu s smernicami študij zimskega semestra potekal v prostorih fakultet, ko bo aktivnosti mogoče izvesti varno ob upoštevanju priporočil NIJZ, sicer pa smernice priporočajo kombinirano izvedbo študijske dejavnosti “v živo” in na daljavo (hibridni model), izvedbo na daljavo pa le izjemoma, denimo za študente, ki se ne bodo mogli udeležiti predavanj.

Med pripravami na novo študijsko leto je vlada le tri dni po sprejetju smernic zaradi slabe epidemiološke slike sprejela odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe s covidom-19, ki neposredno posega tudi v visoko šolstvo. Odlok določa obvezno nošenje mask v vseh zaprtih javnih prostorih, kar pomeni, da bodo morali biti profesorji in študenti v predavalnicah z maskami na obrazu.

Maske vplivajo na kakovost študijskega procesa

“Zaradi tega so profesorji ogorčeni, ker so prepričani, da več ur ne morejo predavati z masko na obrazu,” je za STA dejal rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Kot je poudaril, je že za študente težka obremenitev, ko več ur poslušajo predavanja z masko. Da bo pa profesor predaval nekaj ur na dan z masko, poleg tega še z mikrofonom preko video povezav, pa je po rektorjevih trditvah praktično neizvedljivo.

Ob tem je spomnil, da so po prvotnih smernicah lahko študenti v času predavanj sneli masko, če se v predavalnicah zagotovi 1,5 metra razdalje. Po novem pa morajo maske nositi ne glede na razdaljo tudi na predavanjih, prav tako profesorji. Vse to bo po njegovi oceni vplivalo na kakovost študijskega procesa.

Da je pedagoški proces na takšen način praktično neizvedljiv, so univerze obvestile pristojno ministrstvo in ga pozvale, naj kot nadomestilo za maske omogoči vsaj pregrade iz pleksi stekla.

Ministrica prepričana v kakovost študijskega procesa

Čeprav bo novo študijsko leto zaradi covida-19 potekalo v zelo spremenjenih okoliščinah, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec prepričana, da bodo študenti deležni kakovostnega študijskega procesa. “Pri tem pa moramo imeti v mislih predvsem skrb za zdravje študentk in študentov ter vseh zaposlenih v visokem šolstvu,” je za STA sporočila ministrica.

Koronska krize je sicer postala tudi nova opravičljiva okoliščina za morebitno podaljšanje statusa študenta. “Opozarjamo pa, da moramo najti vzdržnejše načine za izvedbo študija v spremenjenih okoliščinah, ki omogočajo drugačne oblike vključenosti v študijski proces. Na to smo visokošolske zavode opozorili s smernicami, kjer prav zaradi varnosti in možnosti dostopnosti in sodelovanja v novih okoliščinah uvajamo hibridni model izvedbe,” je dodala ministrica.

Na univerzah in višjih šolah še potekajo vpisi

Ljubljanska, mariborska, primorska in novogoriška univerza ter javni in koncesionirani samostojni visokošolski zavodi so za študijsko leto 2020/21 sicer razpisali 16.948 vpisnih mest za redni in izredni študij.

V prvem roku so fakultete na dodiplomski in enoviti magistrski študij sprejele večino, skupno 11.567 bodočih brucev od skupno 15.117 prijavljenih. Končni podatek o tem, koliko študentov bo v novem študijskem letu študiralo na slovenskih univerzah, bo znan konec oktobra, saj vpisi še potekajo.

Največ mest je sicer, kot ponavadi, razpisala največja univerza, ljubljanska, in sicer 9110. V prvem prijavnem roku se je prijavilo 9677 kandidatov, sprejetih jih je bilo 7084, v drugem roku pa še 1246.

Na mariborski univerzi je bilo v prvem prijavnem roku sprejetih 2762 novih študentov od 3263 prijavljenih, s čimer so zapolnili več kot polovico razpoložljivih mest. Univerza je tudi letos razpisala manj vpisnih mest, in sicer 4506, v drugem roku je sprejela še 736 bodočih brucev.

Primorska univerza je za študijsko leto 2020/21 na svojih šestih fakultetah razpisala skupno 1578 mest za študijske programe prve stopnje, po prvem prijavnem roku pa je sprejela 1037 bodočih bruck in brucev. Za drugi rok je prostih še 619 mest.

Na študij na novogoriški univerzi pa je bilo v prvem roku sprejetih 26 študentov od 25 prijavljenih. Fakulteta sicer razpisuje 260 mest, za drugi rok jih je na voljo še 243.

Ostali visokošolski zavodi s koncesijo, kjer je bilo skupno 1495 razpisnih mest, so v prvem roku sprejeli 658 študentov, za drugi rok je razpisanih 922 mest.

V novo študijsko leto vstopajo tudi študenti višjih šol, za katere je na voljo 11.664 vpisnih mest. V prvem roku je bilo na 46 višjih šolah z 32 razpisanimi študijskimi programi sprejetih 2137 bodočih študentov. Sprejeti kandidati se morajo v prvi letnik vpisati do 1. oktobra. O datumu vpisa jih pisno obvestijo višje strokovne šole.

Tradicionalnih dobrodošlic letos ne bo

Letos tradicionalnih dobrodošlic novincem, ki ga pred uradnim začetkom študijskega leta pripravljajo univerze skupaj s študentskimi organizacijami, ne bo.

Ljubljanska univerza za dogodek Pozdrav brucem namesto tega vzpostavlja posebno spletno stran in aplikacijo, preko katere bodo novopečene študente na daljavo nagovorili ljubljanski župan in rektor, dekani ter predsednica študentskega sveta. Novost so klepetalnice, prek katerih bodo na vprašanja novincev odgovarjali njihovi starejše kolegi.

Sicer pa bodo po vsej državi fakultete pripravile sprejeme za bruce v svojih prostorih, na tistih z večjim številom študentov bodo predstavitve predvidoma razdeljene v več terminov. Pomembne informacije pa bodo bruci prejeli na uvodnih predavanjih oziroma v uvajalnem tednu.