Toča je ena najbolj uničujočih vremenskih pojavov. Čeprav jo pogosto zasenčijo druge naravne nesreče, vsako leto povzroči škodo v vrednosti več milijonov evrov. Zrna toče so različnih velikosti in oblik ter lahko močno poškodujejo premoženje. Povrh pa jo pogosto spremljajo nevihte z močnim vrtinčastim vetrom.

Večina neviht tvori točo, vendar ne doseže vsaka zemlje

Zrna toče so zmrznjena oblika padavin, ki nastane, ko dviganja zračne mase v nevihti dvignejo dež nad ledišče v ozračju. Ko postanejo točna zrna pretežka, da jih vetrovi ne dvigujejo več, padejo na tla. Medtem ko večina neviht tvori točo, ta ne pride vedno do tal. Če je zrno s točo dovolj majhno, se stopi v najtoplejših delih ozračja blizu tal.

Da postane toča dovolj velika, da doseže površino, morajo zrna v nevihti dovolj zrasti, preden padejo skozi toplo spodnje ozračje. Za to so potrebni isti mehanizmi, ki ustvarjajo tornadne nevihte: vlaga na nizki ravni, dviganje, nestabilnost ozračja in striženje vetra. Kot so nam sporočili iz Letalskega centra Maribor (LCM), ti pogoji omogočijo zrnom toče, da postanejo dovolj velika za padanje na površje.

[[image_2_article_68427]]

"Veliko zrno nastane z dokaj enakomerno rastjo iz začetnega zametka, zaradi spreminjanja temperature zraka in vodnatosti v različnih delih oblaka ter relativne hitrosti toče, glede na oblačne kapljice, je rast toče različno hitra. Če površinski sloj vode na zrnu toče počasi zmrzuje, je led prosojen, zlasti kadar pa na zrno toče primrzujejo ledeni kristali pa je moten. Ta procesa se lahko izmenjujeta in toča dobi plastovito strukturo, ki spominja na čebulo," je za naš medij Maribor24 pojasnil Gregor Vertačnik iz oddelka za podnebne analize ARSO.

Točo pogosto zamenjujemo z žledom, ki nastaja predvsem v hladni sezoni in ni povezan z nevihtami. Toča se pojavlja le v nevihtah, kjer dvigovanje zračnih mas povzroči zmrzovanje dežnih kapelj. Toča ima pogosto obročast videz, kar kaže na različna okolja, skozi katera je potovala. Bela ali neprozorna plast nastane v okolju z vodno paro, medtem ko prozorna plast nastane v okolju s podhlajeno vodo.

[[image_3_article_68427]]

Zrna toče lahko rastejo tudi z medsebojnim lepljenjem v procesu mokre rasti, kar pojasnijo iz LCM. Večja zrna se dvigujejo počasneje kot manjša, in če zunanja plast ni popolnoma zamrznjena, se lahko zrna sprimejo. Ta postopek ponavljanja omogoča hitro rast toče. Ko ta združena zrna padejo na tla, imajo pogosto neraven ali pikčast videz, saj manjša zrna ohranijo svojo obliko.

Obramba pred točo z letali je uspešna le ob začetku razvoja oblaka

Velikost toče se razlikuje glede na moč dviga nevihte; močnejši dvigi ustvarijo večjo točo in večjo škodo. Najbolje je meriti premer z ravnilom, čeprav se pogosto uporabljajo kovanci in različne kroglice (žogice za tenis). Poročanje o velikosti toče je pomembno za javno varnost. Toča se šteje za močno, če zrna v nevihti presegajo en centimeter v premeru. Znatna velika toča vključuje zrna večja od 2 cm ali velikost žoge za bazen. Največja zabeležena toča je bila v Vivianu, Južna Dakota (ZDA), s premerom 8 cm in težo skoraj dva kilograma.

[[image_1_article_68427]]

Nevihte, ki ustvarjajo hudo vreme, so običajno izolirane. To pomeni, da lahko na eni strani ceste pada toča velikosti tenis žogice, medtem ko na drugi strani toče sploh ni. Zaradi tega je opozarjanje in poročanje o toči oteženo. Nekatere nevihte s točo se premikajo tako počasi, da se toča celo kopiči kot sneg. Z Dopplerjevim radarjem je zaznavanje toče postalo veliko lažje, saj zrna toče zaradi svoje velikosti vrnejo večjo odbojnost kot dežne kapljice. Če radar zazna večjo odbojnost, kot je značilno za padavine, verjetno zaznava točo. Vendar pa lahko manjša toča, pomešana z dežjem, pokaže odbojnost pod merili za točo, kar otežuje odkrivanje toče.

[[image_4_article_68427]]

V LCM uporabljajo metodo vnosa reagenta pod prednji rob oblaka: "To lahko opravljamo le v pogojih vizualnega letenja. Dežurna posadka se na podlagi radarskih meritev odloči kdaj in kam bo poletela v akcijo. Potrebno je obdelati oblake v začetku razvoja saj je samo takrat posredovanje uspešno. Ko je nevihtni oblak v polnem razvoju je možno samo na robovih oblaka posipavati reagent in s tem vsaj malo umiliti škodo. V primeru multi celic in tornadnih oblakov tovrstna metoda ne deluje, saj je energija takšnega oblaka enormna."

Za učinkovitejše posipavanje so potrebna večja in močnejša letala

V dnevnem poročilu LCM, ki je bilo izdano za sobotno neurje, 13. julija 2024, ki je največ škode povzročilo v Slovenski Bistrici in potovalo skozi Ptuj do Ormoža, so zapisali: "Učinek akcije je bil zmanjšan učinek toče na omenjenem področju. Celice so začele nastjajati v območju Trbovelj in Žalca ter so se pomikale preko Celja proti brenjenem območju. Posledično so celice prišle na branjeno območje polno razvite in jih ni bilo možno učinkovito obdelati."

Celotno dnevno poročilo Letalskega centra Maribor za soboto 13. julija 2024 si lahko preberete na njihovi spletni strani ali na tej povezavi.

"Iz združenih celic je nastala super nevihta, ki jo je spremljala suha toča. Iz tega razloga smo morali prekiniti posipavanje, saj je nevihta dosegla orkansko razsežnost, ki je v vseh letih delovanja na našem področju še nismo videli," so pojasnili in izrazili, da je tovrstna akcija dober primer potrebe po večjih in močnejših letalih s katerimi bi lahko nevihte posipavali od zgoraj. "Na to smo opozarjali več let vendar nas država ne sliši," je izrazil Darko Kralj, vodja letalske obrambe pred točo LCM.