Čeprav veliko ljudi za endometriozo še nikoli ni slišalo ali o njej ve zelo malo, gre za zelo pogosto bolezen. "Prizadene približno eno od desetih žensk v rodnem obdobju, kar pomeni, da gre za eno najpogostejših ginekoloških bolezni. Predvidevamo, da je pojavnost v Sloveniji podobna kot v svetu," pojasnjuje dr. Vesna Šalamun, dr. med. iz Dnevnega centra za endometriozo na Ginekološki kliniki v Ljubljani.

Majhnost države omogoča boljšo dostopnost do specialistične obravnave

Ker je endometrioza navzven nevidna, simptomi pa so zelo raznoliki ter pogosto napačno razumljeni kot "normalne" bolečine ob menstruaciji, je diagnoza pogosto postavljena pozno. Po podatkih iz mednarodne literature traja kar 7–10 let do postavitve diagnoze bolezni. "Ocenjujemo, da je pri nas pot do diagnoze krajša, saj majhnost države omogoča boljšo dostopnost do specialistične obravnave, vključno z obema subspecializiranima centroma za endometriozo v Ljubljani in Mariboru," razloži dr. Šalamun.

V Mariboru se lahko ženske, ki sumijo, da imajo endometriozo, obrnejo v Ambulanto za endometriozo, kamor jih napoti osebni ginekolog.

Po besedah sogovornice se je v zadnjem desetletju diagnostika pomembno izboljšala, večji poudarek je na klinični sliki in napredni slikovni diagnostiki, predvsem ultrazvoku, kar omogoča hitrejše prepoznavanje bolezni. "Napredek je opazen tudi pri ozaveščanju: strokovna javnost danes pogosteje razmišlja o endometriozi kot možni diagnozi, pacientke pa so vse bolj informirane in odprto govorijo o svojih izkušnjah," dodaja in hkrati omenja tudi pomembno vlogo družbenih omrežij, ki pospešujejo širjenje informacij in povečujejo občutljivost tako bolnic kot zdravstvenih delavcev za značilne simptome.

Eden najpogostejših vzrokov ženske neplodnosti

Diagnostika se začne pri osebnem ginekologu, ki opravi temeljit pogovor. "Nato z ginekološkim pregledom in vaginalnim ultrazvokom diagnosticira endometriozo jajčnika, v bolj kompliciranih primerih pa bolnico napoti na specialistični pregled na Dnevni center za endometriozo na Ginekološki kliniki v Ljubljani ali v Ambulanto za endometriozo v Mariboru," potek pojasnjuje dr. Šalamun. V določenih primerih se za potrebe diagnostike lahko naredi tudi MR male medenice ali diagnostična laparoskopija, kadar druge preiskave ne dajo jasnega odgovora.

"Najpogostejši simptomi, ki lahko nakazujejo endometriozo, so na začetku zelo boleče menstruacije, ki se lahko razvijejo v kronično bolečino v medenici. Bolezen spremljajo tudi bolečine med spolnimi odnosi, bolečine v križu med menstruacijo, boleče odvajanje blata med menstruacijo, pogosti uroinfekti in težave z zanositvijo."

[[image_2_article_86434]]

"Endometrioza lahko močno vpliva na vsakdanje življenje. Kronične bolečine omejujejo gibanje, delo, spolnost in spanec, pogosto pa vplivajo tudi na duševno zdravje," razloži sogovornica. Prav tako je endometrioza eden najpogostejših vzrokov ženske neplodnosti. "Zarastline lahko spremenijo anatomijo rodil, endometriomi zmanjšujejo zalogo jajčnih celic, hormonske in vnetne spremembe pa otežujejo oploditev in ugnezditev," pojasnjuje. 

Endometrioza večinoma ni popolnoma ozdravljiva, je pa zelo dobro obvladljiva s kombinacijo hormonskega zdravljenja in operativnih posegov. "Cilj zdravljenja je zmanjšanje bolečine, upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja," še pove dr. Šalamun in doda, da se ob nastopu menopavze težave ponavadi umirijo.

Pri društvu Endozavest se že več kot 10 let trudijo javnost ozaveščati o endometriozi

Kljub svoji razširjenosti pa endometrioza za mnoge ostaja neznanka. Za večjo ozaveščenost o tej bolezni v Sloveniji si že od leta 2016 prizadevajo članice društva Endozavest. Ideja za nastanek se je porodila v podporni skupini na družbenem omrežju Facebook Endometrioza Slovenija, kmalu po prvem srečanju pa so začele aktivno sodelovati in ob podpori izjemne ginekologinje ter pionirke na področju endometrioze pri nas, dr. Martine Ribič-Pucelj, društvo tudi ustanovile.

"Gnala nas je neizmerna želja po nesebični podpori drugim, ki jim je življenjsko pot prekrižala endometrioza. Danes, 10 let kasneje, pravim, da smo bile naivne in da se nismo zavedale v kaj se zares spuščamo. Ampak brez te naivnosti, se naša zgodba ne bi pisala in verjamem, da smo marsikateri pomagale, da je njihova pot z endometriozo lažja kot je bila naša," o njihovih začetkih pove članica društva Tjaša Franko.

V letošnjem letu je društvo zaradi izčrpanosti in preobremenitve sicer prenehalo delovati v takšni obliki kot doslej in je v postopku pripojitve k Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa. Društvo je vsa leta delovalo na prostovoljni ravni, kljub zelo omejenim finančnim sredstvom, pa so z namenom zagotavljanja enake dostopnosti, njihove aktivnosti bile za udeleženke brezplačne. "Področje osveščanja in informiranja javnosti o ženskem zdravju, kljub številnim že sistemsko uveljavljenim dobrim praksam, ki pomembno naslavljajo različna vprašanja ženskega zdravja, nujno potrebuje več sistemske pozornosti, tudi s financiranjem nevladnih organizacij, ki na tem področju delujejo, a pogosto - najverjetneje zaradi tem, ki jih obravnavajo - ostajajo neopazne in imajo težji dostop do sredstev za izvajanje svojih programov in aktivnosti," ob tem opozarja Franko.

Po razširjenosti primerljiva z rakom dojk, a se o njej ne govori toliko

Sogovornica poudarja, da je endometrioza zelo pogosta bolezen žensk, po razširjenosti je namreč primerljiva ali celo pogostejša od nekaterih bolezni, o katerih se v javnosti veliko več govori, kot sta na primer rak dojk ali sladkorna bolezen – kljub temu pa pogosto ostaja na obrobju družbenega zanimanja. "Ob tem želim poudariti tudi to, da v Sloveniji delujejo številne strokovnjakinje in strokovnjaki, ki se z veliko predanostjo ukvarjajo z endometriozo in drugimi področji ženskega zdravja. Z mnogimi smo v teh letih sodelovale in smo jim iskreno hvaležne za pripravljenost deliti svoja znanja, sodelovati na naših dogodkih in predvsem njihovo nesebično podporo in pomoč," še dodaja.

[[image_3_article_86434]]

Slaba informiranost o tej bolezni pa ima seveda tudi posledice, kot je na primer dolgo obdobje med pojavom prvih simptomov in diagnozo. "Na eni strani so najznačilnejši simptomi endometrioze (boleče menstruacije, boleči spolni odnosi, težave z zanositvijo) stigmatizirani in tabuizirani, o njih se redko govori, prav tako to tudi niso teme, ki bi jim mediji radi posvečali pozornost in premalo je sistemsko organiziranega izobraževanja, ki bi obravnavalo te teme. Tako ostajajo takšne težave zavite v molk, s tem pa obolele osebe težje prepoznajo svoje težave in težje poiščejo zdravniško pomoč," pojasnjuje Franko.

"Spet druge, ki poiščejo pomoč, pa lahko večletno (na podlagi tujih študij nekje od 7 do 10 let, za Slovenijo ni podatkov) tavajo po zdravstvenem sistemu in lahko tudi doživijo, da se njihovim težavam ne verjame, da se jih minimalizira, tudi pošilja v psihiatrično obravnavo."

Kot pravi, razlog za to tiči predvsem v družbenem dojemanju žensk kot bolj čustvenih in pretirano občutljivih. "To izhaja iz vzorcev, ki jih ponotranjimo že veliko prej preden vstopimo v ambulanto, bodisi v domačem okolju, oziroma kasneje na odnosu družbe do same menstruacije, zdravja žensk in bolečin oziroma vsega kar je ženskega. Tudi na zdravstveno osebje vplivajo ti spolni stereotipi in zato tudi sam medicinski diskurz ni nevtralen, čeprav se na prvi pogled zdi, da je tako," pojasni.

Kontinuiran odnos z ginekologinjo lahko pripomore k hitrejši napotitvi v obravnavo

Kljub vsemu pa ima slovenski zdravstveni sistem pri obravnavi endometrioze tudi določene prednosti pred drugimi državami. V Sloveniji si namreč vsaka ženska in dekle od 13. leta starosti dalje lahko izbere osebno ginekologinjo ali ginekologa, ki pogosto predstavlja prvo točko, kjer se ženska lahko pogovori o svojih težavah. Ravno kontinuiran odnos z izbrano ginekologinjo pa lahko omogoči boljše prepoznavanje simptomov in hitrejšo napotitev v specialistično obravnavo. "Takšna organizacija zdravstvenega sistema lahko pomembno prispeva k hitrejšemu prepoznavanju endometrioze," nadaljuje Franko.

[[image_1_article_86434]]

"Ženske naj se ob sumu na endometriozo obrnejo k osebni ginekologinji. Ta jih lahko napoti v specialistično obravnavo – v Sloveniji delujejo Ambulanta za endometriozo in drugo mnenje (ZD Maribor/UKC Maribor) in Dnevni center za endometriozo (UKC Ljubljana)."

Za konec sogovornica izrazi željo po večji informiranosti in izobraženosti javnosti o endometriozi. Želi si, da bi v širšo javnost veliko bolj vstopale teme, ki se tičejo žensk in da te ne bi bile tako potisnjene na rob javnega pogovora. "Da bi se več in bolj odprto pogovarjali o menstruaciji, pa tudi o menopavzi in drugih temah, ki se tičejo ženskega zdravja, kot tudi nasilju nad ženskami ter drugih vprašanjih, ki pomembno zaznamujejo življenja žensk," doda.

"Predvsem si želim, da se endometrioza prepozna ne zgolj kot zdravstveno vprašanje, temveč kot vprašanje enakosti spolov. Dejstvo, da bolezen, ki prizadene velik delež žensk, še vedno ostaja relativno slabo poznana, pogosto pozno diagnosticirana in v javnosti redko obravnavana, kaže na širši družbeni odnos do tem, ki zadevajo ženske, naša telesa in zdravje. Pomembno se mi zdi, da o teh temah govorimo glasneje, bolj odprto in seveda da jih prepoznamo kot del širšega prizadevanja za enakost spolov," zaključi.