Tretja razvojna os predstavlja sekundarno, prečno cestno omrežje, ki se navezuje na vseevropsko prometno omrežje. Poteka iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja do avtoceste pri Celju in nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oz. do navezave na avtocesto Zagreb-Rijeka.

Del nove cestne povezave v pristojnosti DARS d.d. obsega novo državno cesto na odseku od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline (tretja razvojna os jug) ter novo državno cesto na odseku od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug (tretja razvojna os sever).

Strateški nacionalni okvir je podan v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Investicija v tretjo os je vključena v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, odsek od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Osredek pa je vključen tudi v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014— 2020.

Del trase tretje razvojne osi – sever, od priključka na avtocesto v Šentrupertu do Slovenj Gradca, je razdeljen na dva odseka, in sicer:

  1. Od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj-Koper) do priključka Velenje jug, dolžine približno 14 kilometrov,
  2. Od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, dolžine 17,5 kilometrov.

Nova prometna povezava oz. 3. razvojna os – sever, bo promet po stari regionalni cesti, ki vodi skozi strnjena naselja, zagotovo razbremenila. To bo prineslo manj hrupa in drugih vplivov na okolje in boljšo pretočnost za lokalni promet, pravi Aljaž Verhovnik iz Iniciative Hoč’mo cesto. Zadnja letnica, ki se je za zaključek izgradnje omenjala, je bila 2026, a je bilo kasneje rečeno, da je nedosegljiva. Nova časovnica pa še zaenkrat ni bila predstavljena, dodaja Verhovnik.

Na DARSU na to odgovarjajo, da so časovnico izvedbe projekta severnega dela tretje razvojne osi že posredovali pristojnemu Ministrstvu za infrastrukturo. Ker je dogovorjeno, da se časovnico najprej predstavi ministrstvu, do predstavitvenega sestanka do zdaj še ni prišlo.

Osnovni tehnični podatki o novi trasi

Šlo bo za štiripasovno cesto v dolžini 31,5 kilometrov, ki bo med drugim vsebovala 8 mostov (povprečna dolžina bo 20 metrov), 26 viaduktov (povprečna dolžina 200 metrov), 5 dvocevnih predorov (povprečna dolžina 660 metrov), 1 enocevni predor (400 metrov), 3 galerije (povprečna dolžina 80 metrov), itd..

Odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem je zaradi težavnega terena eden najbolj zahtevnih na našem avtocestnem omrežju. Na nekaj več kot 17 kilometrov dolgem odseku hitre ceste na Koroško bodo namreč trije predori, trije pokriti vkopi, kar 16 viaduktov, sedem mostov ter 17 nadvozov in podvozov.

Po navedbah DARSA, investicijska vrednost v stalnih cenah navedenega odseka znaša 573,990 milijonov evrov (december 2018, brez stroškov financiranja in brez DDV) in vključuje stroške umeščanja v prostor, izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, geološko-geomehanske in hidrološke raziskave, odkupe zemljišč ter stroške izvedbe.

V planski dobi (leto 2045) je na najbolj prometno obremenjenemu odseku nove hitre ceste med priključkoma Velenje jug in Škale predviden povprečni letni dnevni promet 13.594 vozil (na dan, v obeh smereh vožnje). Zaradi izgradnje nove hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem bo omogočeno optimalno odvijanje sedanjega in pričakovanega prometa, izboljšane bodo prometno tehnične ter varnostne razmere in skrajšani bodo potovalni časi (s približno 29 minut, kolikor osebna vozila danes porabijo iz Velenja do Slovenj Gradca po obstoječi G1-4, na približno 13 minut, kolikor bodo osebna vozila porabila za isto pot po novi hitri cesti), poročajo na DARSU.

Po navedbah DARSA, je investicijska vrednost na odseku med Šentrupertom in Velenjem v stalnih cenah znaša 363,630 milijonov evrov (november 2019, brez stroškov financiranja in brez DDV) in vključuje stroške umeščanja v prostor, izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, geološko-geomehanske in hidrološke raziskave, odkupe zemljišč ter stroške izvedbe.

V planski dobi (leto 2043) je na najbolj prometno obremenjenemu odseku nove hitre ceste med priključkoma Šentrupert in Parižlje predviden povprečni letni dnevni promet 20.150 vozil (na dan, v obeh smereh vožnje). Zaradi izgradnje nove hitre ceste med priključkoma Šentrupert in Velenje jug omogočeno optimalno odvijanje sedanjega in pričakovanega prometa, izboljšane bodo prometno tehnične ter varnostne razmere in skrajšani bodo potovalni časi. Pomemben delež na tem odseku bodo predstavljala tovorna vozila, so povedali na DARSU.

Izgradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug je razdeljena na osem sklopov.

Sklopa D in F

Gradnja prvega sklopa, D – Gaberke je zaključena. V postopku je pridobitev uporabnega dovoljenja za omenjeni sklop. Pogodba za gradnjo sklopa F – Jenina je bila podpisana julija 2021, gradnja je v teku. Dela na sklopu F – Jenina obsegajo gradnjo trase dela hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina, poleg tega pa tudi oporne in podporne konstrukcije, dela za ureditev odvajanja in zadrževanja padavinskih voda, prestavitve in novogradnje komunalnih vodov, vključno z lokalno prestavitvijo obstoječega visokotlačnega plinovoda, izvedbo regulacij potoka Jenina v območju viadukta in mosta Jenina ter krajinsko ureditev.

Dela na gradbišču se lepo razvijajo. Izvedena je že prestavitev prenosnega plinovoda ter pridobljeno uporabno dovoljenje. Izvedene so bile že prestavitve srednjenapetostnih vodov. Prav tako je že bila izvedena prestavitev 110 kV in 220 kV visokonapetostnih daljnovodov.

Most prek potoka Jenina je v zaključni fazi. Na viaduktu Jenina je glavnina stebrov že izvedenih, izvajajo se dela predvsem na zaključnih kampadah stebrov. Izvedena je delavnica – narivna postaja – za izvedbo prekladne konstrukcije po sistemu postopnega narivanja desne polovice viadukta. Zabetonirani  so prvi trije takti desne polovice prekladne konstrukcije viadukta. Aktivnosti se izvajajo tudi na izdelavi delavnice za izvedbo prekladne konstrukcije leve polovice viadukta. Na viaduktu Visočnik se izvajajo aktivnosti na izdelavi temeljenja viadukta – izdelava vodnjakov, temeljnih blazin za desno polovico viadukta. Temeljenje leve polovice viadukta je zaključeno. Za izvedbo podporne konstrukcije viadukta – stebrov – se sukcesivno vgrajuje armatura, zapira opaž in betonira posamezne temeljne blazine ter kampade stebrov desne polovice viadukta. Stebri leve polovice viadukta so izvedeni. Na levi polovici viadukta sta zabetonirani prvi dve polji prekladne konstrukcije.

V zaključni fazi je tudi že tretje polje. Hkrati se montira podporna konstrukcija ter opaž za četrto in peto polje prekladne konstrukcije leve polovice viadukta. Dela se izvajajo tudi na deviacijah cest in opornih konstrukcijah, kjer se postopoma betonirajo grede, vertikalni slopi ter napenjajo trajna geotehnična sidra. Na območju med viaduktoma Visočnik in Jenina se izvajajo zemeljska dela za traso hitre ceste.

Sklopa B in H

V teku sta še dva razpisa, in sicer na sklopu B in H je v teku druga faza postopka javnega naročanja (zbiranje ponudb) izbire izvajalcev gradbenih del. Za sklopa C – Škale in E – Velunja je prva faza postopka (priznanje sposobnosti ponudnikom za pridobitev izvajalcev) zaključena.

Sklopa C in E

Gradbeni dovoljenji (GD) za sklopa C – Škale ter E – Velunja še nista pridobljeni. Zahtevi za izdajo GD sta bili na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vloženi že februarja 2022 za sklop C ter decembra 2021 za sklop E. Predvideno je, da bosta gradbeni dovoljenji pridobljeni v letošnjem letu.

Sklop A

Na sklopu A – Velenje je prišlo do sprememb projektnih rešitev, ki se razlikujejo od tistih, ki so bile predvidene v področnem državnem prostorskem načrtu. Ker je bilo za celoten odsek tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem že v letu 2015 izdano okoljevarstveno soglasje (OVS) in ker se nove projektne rešitve na sklopu A – Velenje razlikujejo od tistih v izdanem OVS, je bila v novembru 2022 na MOP poslana prijava spremembe posega v okolje. Po prejemu odgovora se bo nadaljevalo s postopkom pridobivanja GD na sklopu A – Velenje.

Sklop G

Decembra 2021 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za sklop G1 Podgorje. Za preostali del sklopa G Podgorje je bila decembra 2022 vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja na MOP.

Zagotovljenih je 95 odstotkov zemljišč

Pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja je odvisna tudi od morebitnih zapletov pri pridobivanju zemljišč za gradnjo, morebitnih pritožb stranskih udeležencev, novosti v zakonodaji idr.

Sicer pa se na sklopih, na katerih gradbeno dovoljenje (GD) še ni bilo pridobljeno in se gradnja še ne izvaja, nadaljuje z izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanjem zemljišč (zagotovljenih je 95 odstotkov zemljišč), potrebnih za gradnjo.

Na celotni trasi Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec je bilo treba odkupiti 69 objektov, odkupljeni niso samo še trije, ki ležijo na trasi Šentrupert–Velenje. Gre za dva stanovanjska objekta in en manjši gospodarski objekt.

Projekt se resneje odvija že od leta 2004

Verhovnik pravi, da so zamiki glede takšnih projektov v Sloveniji žal postali stalnica. “Korošci nad tem seveda ne moremo biti navdušeni, saj se projekt že od leta 2004 resneje odvija, a vseeno prepočasi.” A ne glede na vse je vsak dan priložnost, da se dosedanja praksa spremeni na bolje in to bi pričakovali od odgovornih. Navsezadnje je država obljubila gradnjo tretje razvojne osi, še dodaja.

Funkcije velikih infrastrukturnih projektov

Veliki infrastrukturni projekti imajo v svojem življenju dve funkciji, in sicer družbeno sociološko, da povezujejo ljudi, spreminjajo okolje, skupni dogovor in infrastrukturno, kjer gre za stog izgrajenih objektov, ki je v funkciji prometa, prenosa, manipulacije blaga.

Če bodo prihodnje investicije povezovale kraje in ljudi z jedrnimi infrastrukturnimi mrežami ter prinašale novo kakovost in varnost potovanja ter hitrejše, varnejše, učinkovitejše prenose in manipulacije blaga, hkrati pa sledile ciljem zmanjševanja ogljičnega odtisa in nadgradile svojo statiko objektov z dinamičnimi tehnologijami spremljanja in upravljanja ter bila platfroma digitalizaciji, bodo družbeno sprejete.