V začetku leta je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Gibanja Svoboda Tamaro Kozlovič predlagala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju po skrajšanem postopku. Predlagane spremembe, ki se nanašajo na sisteme za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, so že na začetku zakonodajnega postopka razburile strokovno javnost.

Zaradi pravno pomanjkljive ureditve in neskladji so se občine znašle v upravnih in sodnih postopkih 

Kot so nam pojasnili v poslanski skupini Svoboda, je glavni cilj in namen zakona, da se odpravi glavni problem uporabe naprav za samodejno prepoznavanje vozil, ki izvira iz različnih pravnih razlag določb 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) in neskladja med tem zakonom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP). 

Ob tem zapišejo, da je pripravljavec in predlagatelj veljavnega ZCPN z implementacijo Svežnja za urbano mobilnost, ki ga je pripravila Evropska komisija, želel vzpostaviti zakonsko podlago za ukrepe občin pri omejevanju dostopa in prometa na njihovem območju, na primer mestna jedra, zavarovana območja in nizkoemisijske cone, prav tako pa tudi k urejanju in nadzoru parkiranja. »V praksi se je žal izkazalo, da so določbe omenjenega 25. člena nejasne, premalo določne in v neskladju z 80. členom veljavnega ZVOP. Na to je opozoril tudi informacijski pooblaščenec (IP) v več svojih mnenjih,« povedo. 

Na poslansko skupino so se obrnile tudi lokalne skupnosti, ki imajo po njihovih navedbah zaradi neskladnosti v zakonodaji težave. »Opozorile so, da so se zaradi pravno pomanjkljive ureditve v ZCPN  in omenjenega neskladja z ZVOP znašle v upravnih in sodnih postopkih, ki jih zoper njih sproža IP. Kljub temu, da je Upravno sodišče v enem od omenjenih postopkov odločilo, da ob uporabi ustreznih varovalk in nepovezljivosti evidenc, podatki na registrskih tablicah niso podatki, ki bi neposredno razkrivali določenega posameznika, je zaradi aktivnosti IP vpeljava novih in tudi uporaba že obstoječih sistemov ANPR otežena,« pojasnijo pri Svobodi in dodajo, da na slednje poleg lokalnih skupnosti opozarjajo tudi drugi deležniki, ki ANPR sisteme danes aktivno uporabljajo.

Kaj pravi nov 25. člen?

V 25. členu med drugim podrobno opredeljujejo subjekte, ki lahko uporabljajo sisteme za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, namen uporabe ter kje so ti sistemi lahko nameščeni. Hkrati določa, da mora občina vse dodatne pogoje za uporabo sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic ter določitev območij uporabe teh sistemov opredeliti z odlokom. Opredeljeno je tudi, katere podatke se zbira s temi sistemi in roke hrambe. 

25. člen (uporaba naprav za samodejno prepoznavanje vozil pri nadzoru pravilnega parkiranja vozil in upravičenega dostopa do območij z omejenim prometom) 
(1) Občina lahko z namenom učinkovitega nadzora nad upravičenim dostopom v območja omejitev in nad pravilnim parkiranjem vozil na javnih parkirnih mestih izvaja nadzor z napravami za samodejno pridobivanje podatkov o vozilih, nameščenimi ali vgrajenimi na, ob ali v vozišče ceste oziroma cestno telo, ali z napravami, nameščenimi na ali v vozila pristojnih služb. Z napravami za samodejno pridobivanje podatkov o vozilih se lahko zbirajo samo osebni podatki iz drugega odstavka tega člena. 
 (2) Upravljavec zbirke podatkov o dostopu in parkiranju vozil je pristojni prekrškovni organ občine. Za opravljanje nadzora nad dostopom ali parkiranjem z napravami iz prejšnjega odstavka in za izvedbo postopka o prekršku pristojni prekrškovni organ pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke: osebno ime lastnika vozila ali ime podjetja, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, EMŠO, če je fizična oseba tujec, njene rojstne podatke, matična številka pravne osebe, zaposlitev odgovorne osebe, slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila. 
 (3) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka pristojni nadzorni organ ravna v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
  (4) Podatke iz drugega odstavka tega člena lahko pristojni prekrškovni organ obdeluje v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je to nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje tri leta od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega stavka se podatki izbrišejo. 
 (5) Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz prve alineje in slikovni posnetki vozila iz druge alineje drugega odstavka tega člena, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrškov, brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka. 

V skupni menijo, da Slovenija na področju uporabe APNPR sistemov krepko zamuja, saj da so druge države članice EU oziroma evropska mesta sistem za samodejno oz. avtomatsko prepoznavno registrskih tablic za potrebe upravljanja parkirne politike, vključno z nadzorom parkiranja z vozili z nameščenim sistemom za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ali pa vstope v mesta in brezemisijske cone, vpeljale že vrsto let nazaj: »Med drugimi npr. na Nizozemskem za nadzor parkiranja mesti Rotterdam in Amsterdam, na Hrvaškem Opatija in Pula uporabljajo sisteme za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic nameščene na vozila, v Avstriji Gradec. In še bi lahko naštevali«.

Predlagatelji so se o potrebi po ureditvi področja, vključno s predlaganimi rešitvami, posvetovali tudi s pristojnim ministrstvom in se nato na tej podlagi odločili, da pristopijo k novelaciji veljavnega ZCPN. »Ker gre za manjše spremembe oziroma za ureditev zelo ozkega sklopa ZCPN oziroma enega od ukrepov EU za trajnostno mobilnost, smo predlagali, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku,« pojasnijo svojo odločitev.

Pomisleki IP: Predlog bistveno posega v sistemsko ureditev varstva osebnih podatkov

Do predloga je bil posebej kritičen Informacijski pooblaščenec, ki je opozoril, da predlog bistveno posega v sistemsko ureditev varstva osebnih podatkov in vsebuje določene neustrezne določbe. 

Kot enega izmed ključnih problemov predloga izpostavi nejasnost pojma "parkirni utrip", ki ga predlog zakona opredeljuje kot metodo za ugotavljanje uporabe parkirnih mest in izkoriščenosti parkirnih površin na določenem območju. IP opozarja, da je definicija tega pojma nejasna in omogoča široke interpretacije, kar lahko vodi v prekomerno zbiranje podatkov.

"Predlagana definicija ima številne pomanjkljivosti: je sama s sabo v nasprotju glede zasledovanih ciljev, ne vsebuje natančne opredelitve zbranih (osebnih in drugih) podatkov, ne opredeli natančno namena merjenja parkirnega utripa, ne opredeli kroga oseb, na katere se lahko ukrep nanaša, ne določa jasne in dovolj predvidljive uporabe. Odsotnost vsega naštetega ne zadosti standardom zakonskega urejanja obdelav osebnih podatkov, tako odprta in nenatančno opredeljena definicija, ki v praksi pomeni zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, pa posledično omogoča številne možne interpretacije, uporabo tudi za druge namene in resne zlorabe,« poudarja IP.

Predlog zakona določa tudi, da lahko občine in njihovi z odlokom določeni izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb uporabljajo ANPR bodisi, če so ti nameščeni na ali ob cesto bodisi, če so ti nameščeni na vozila v uporabi pristojnih služb. IP opozarja, da pomeni namestitev ANPR sistemov na ali ob cesto povsem drugačna tveganja kot namestitev na vozila. »Slednja omogoča spremljanje posameznikov na vnaprej neopredeljenih območjih in teoretično sledenje vsem vozilom na vseh vnaprej neznanih lokacijah. IP ocenjuje, da pomeni tak poseg glede na odsotnost ustrezne utemeljitve in dodatne zamejitve teh namestitev, prekomeren poseg v zasebnost posameznikom.«

Nekaj novo prejetih opozoril IP je smiselno upoštevati

V Svobodi poudarjajo, da so pri pripravi predlaganih rešitev preučili vsa dosedanja mnenja IP, omenjeno sodno prakso, se posvetovali s pristojnim resornim ministrstvom, ki je podalo svoje predloge, pri čemer se je ministrstvo posvetovalo tudi z IP ter lokalnimi skupnostmi, ki so se tudi že posvetovali z IP. »Zato smo prepričani, da zakon ne posega v spoštovanje človekove pravice do varstva osebnih podatkov. Kljub vsemu bomo še enkrat podrobno preučili zadnje mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki ga je na nas naslovil IP 20.1.2025,« odgovarjajo.

Po hitrem pregledu so sicer že ocenili, da je nekaj na novo prejetih opozoril IP smiselno upoštevati. »Oblikovali jih bomo v amandmaje, z namenom, da se nekateri pomisleki IP odpravijo,« zaključijo.