Kot smo že poročali, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporočila, da je bila pri labodu grbcu, najdenem v Velenjskem jezeru, potrjena visoko patogena aviarna influenca tipa A, podtipa H5N1. Gre za prvi primer ptičje gripe v Sloveniji v letu 2025. Njen pojav pa je med Slovenci sprožil številna vprašanja.

Zdi se, da so med najpogostejšimi vprašanji tista, ki se nanašajo na domače mačke, zlasti na prostoživeče, ki plenijo okužene ptice. Kaj se zgodi, če mačka poje mrtvo ali bolno ptico in, ali lahko mačke prenesejo virus naprej na ljudi?

Prenašalci in potencialni gostitelji

Strokovnjaki potrjujejo, da se mačke lahko okužijo z virusom ptičje gripe, saj spadajo med sesalce, ki so dovzetni za ta virus. Se pa dejansko najpogosteje okužijo z uživanjem okuženih ptic ali z neposrednim stikom z njimi.

In, čeprav se je virusu v preteklosti že uspelo razmnoževati v celicah mačk, je tveganje za prenos bolezni z mačke na človeka trenutno ocenjeno kot zelo majhno. Virus namreč še ni dobro prilagojen za prenos med sesalci. Je pa vsaka okužba pri sesalcu zaskrbljujoča, saj virusu daje dodatno možnost, da mutira in razvije sposobnost za lažji prenos med ljudmi.

Kaj lahko storite? Če opazite mrtvo ptico, se je nikoli ne dotikajte. Obvestite pristojne službe, da se prepreči morebitno širjenje. Enako velja, če opazite nenavadne znake bolezni pri domači mački, ki je imela stik z divjimi pticami.

Če virus mutira bi se lahko prenašal tudi med ljudmi

Ptičja gripa je bila sicer opažena najprej pri perutnini (1959), se ponovno pojavila (1996) in se v zadnjih letih razširila tudi na druge sesalce, kot so kune, krave in nazadnje prašiči. Žal pa je vsako razmnoževanje v celici sesalca nova priložnost za mutacijo ali premešanje (reassortment) z običajnim človeškim virusom gripe, kar bi lahko privedlo do virusa, ki se učinkovito prenaša med ljudmi.

Vendar pa velja poudariti, da je prenašanje z živali na ljudi (kot pri kmetih, ki so v stiku z okuženo perutnino ali živino) izredno redko.