Resničnost še nedolgo nazaj aktualnih opozoril mladim, naj se v pedagoške vode raje ne spuščajo, saj je zaposlitev praktično nemogoče dobiti, v zadnjih letih jasno zanika očiten kadrovski primanjkljaj na tem področju. Delodajalci po vsej državi poročajo o težavah pri zapolnjevanju prostih pedagoških delovnih mest, ki so posledica večplastnih dejavnikov, kot so zahtevni delovni pogoji, pomanjkanje ugleda pedagoškega poklica, nezadostna finančna stimulacija ter gotovo tudi nespodbujanje mladih za odločanje za pedagoške poklice, kar pušča daljnosežne posledice na kakovosti slovenskega izobraževanja.

Junija 3.183 delovnih mest za pedagoge

Zavodu RS za zaposlovanje je bilo junija letos sporočenih 3.183 prostih delovnih mest za opravljanje poklicev s področja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Med njimi jih je bilo največ za predmetne učitelje v osnovni šoli, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelje razrednega pouka, strokovnjake za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, strokovnjake za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, učitelje splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah, vzgojitelje v dijaških domovih, visokošolske učitelje in sodelavce na visokošolskih zavodih.

Po informacijah Službe za analitiko Zavoda RS za zaposlovanje se v zvezi s pomanjkanjem strokovnjakov v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji največkrat omenjajo razlogi, kot so neustrezno vrednotenje dela, preobremenjenost, stres, upad ugleda, avtonomije … Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se pomanjkanja kadra in pomena ugleda učiteljskega in vzgojiteljskega poklica za kvalitetno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema zaveda. Opozarja pa, da to ni le stvar Slovenije, temveč da je pojav prisoten tudi po drugih državah v Evropi in po svetu.

[[image_1_article_68143]]

Tri poklicne skupine še posebej kadrovsko podhranjene

Zavod RS za zaposlovanje med delodajalci z deset ali več zaposlenimi dvakrat letno izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja, katere namen je vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ali zmanjšanja števila zaposlenih ter morebitne trenutne in predvidene prihodnje težave pri kadrovanju.

Iz izsledkov letošnje pomladanske izvedbe raziskave Napovednik zaposlovanja je razvidno, da se je v pretekli polovici leta v povprečju dobra polovica delodajalcev (50,3 %) srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, medtem ko je delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, v dejavnosti izobraževanja še višji (65,0 %). V poklicne skupine z največjim primanjkljajem ustreznih kandidatov, tj. pri katerih so imeli delodajalci težave z zaposlovanjem pri 150 ali več prostih delovnih mestih, sodijo tudi tri poklicne skupine s področja vzgoje in izobraževanja. Delodajalci iz dejavnosti P Izobraževanje so zanje podali naslednje ocene razlogov za primanjkljaj ustreznih kandidatov:

  • strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela – anketirani delodajalci so poročali, da so v 722 primerih imeli težave pri pridobivanja ustreznih kandidatov; za 93 % delovnih mest so ocenili, da kadra na trgu dela s tem poklicem ni; pomanjkljivosti kandidatov so bile opazne v 3 % primerov, v 2 % primerov delovnih mest pa slabi delovni pogoji,
  • predmetni učitelji v osnovni šoli – za njih so delodajalci zabeležili 312 delovnih mest, pri katerih so imeli težave z iskanjem kandidatov. Za 91 % primerov delovnih mest so delodajalci kot ključni razlog težav navedli izrazito pomanjkanje kadra na trgu dela, sledijo pomanjkljivosti kandidatov (7 % delovnih mest) in delovni pogoji (2 % delovnih mest),
  • učitelji razrednega pouka – delodajalci so imeli težave z iskanjem kadra za 224 delovnih mest. V 70 % primerov so ocenili, da je ključni razlog težav v splošnem pomanjkanju tega kadra na trgu dela, za 29 % delovnih mest so navedli, da je težava v pomanjkljivostih kandidatov, za 1 % primer pa slabi delovni pogoji.

Kljub umirjanju rasti povpraševanja ustrezno izobraženega kadra še vedno primanjkuje

Če je bilo leta 2021 za pedagoške delavce razpisanih 12.803 delovnih mest, se je to v letu 2023 povečalo na 17.499. Iz primerjave števila sporočenih prostih delovnih mest za opravljanje poklicev s področja vzgoje in izobraževanja je sicer razvidno umirjanje rasti povpraševanja, saj je število sporočenih prostih delovnih mest v prvi polovici letošnjega leta le za 3,4 % višje kot v prvem polletju lanskega leta, medtem ko je bilo to število iz prvega polletja 2023 v primerjavi z enakim obdobje leta 2022 višje za 27,0 %. Prav tako primerjava junijskih podatkov kaže na umirjanje rasti oz. v letošnjem juniju za upad za 5,7 % v primerjavi z junijem 2023.

[[image_2_article_68143]]

Na ministrstvu za reševanje nastale situacije že izvajajo ukrepe, med katerimi velja omeniti naslednje:

  • začenja se projekt prenove Pedagoških študijskih programov, katerega namen je opremiti bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, s poudarkom na digitalnih kompetencah in kompetencah za trajnostni razvoj,
  • mehanizem štipendiranja študija v pedagoških študijskih programih,
  • ­izvajanje pripravništva oziroma uvajalnega obdobja za učitelje začetnike z zagotovljenim mentorstvom,
  • organizacija in spodbujanje nadaljnjega izobraževanja, ki ustreza potrebam učiteljev in omogoča posodabljanje znanja, pripravo na nove naloge, s tem pa boljše pogoje dela ter večje zadovoljstvo pri opravljanju dela,
  • dodeljevanje finančne pomoči za študij v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu,
  • skrb za ustrezna proračunska sredstva za izobraževanje ter uravnovešeno oblikovanje plačne lestvice tako, da bi učinkovito privabljala nove generacij v poklic in hkrati postopno dovolj zviševala plačo skozi učiteljsko kariero, da bi ohranjala motivacijo in obdržala izkušene učitelje v poklicu,
  • s 1. 9. 2023 je stopil v veljavo nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, po katerem je možno napredovanje v 4. naziv višji svetnik; v pravilnik so na novo vključeni kriteriji, ki vrednotijo delo,
  • z ustvarjanjem pogojev za visok delež pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, ki zagotavljajo varnost zaposlitve.

Junija letos je bila sprejeta tudi novela ZOFVI, ki omogoča, da se za primere, ko ni ustreznih kandidatov, na mestih strokovnih delavcev v izobraževanju zaposli kandidate, ki izpolnjujejo pogoje o izobrazbi, ne pa vseh predpisanih pogojev, za določen čas dveh oz. treh let. Novela omogoča tudi, da se v primeru izpolnitve vseh pogojev znotraj omenjene dobe dveh oz. treh let z zaposlenim sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave.