Člani odbora DZ za finance so za potrditev na plenarni seji pripravili predlog prvega od šestih davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva. V razpravi o predlogu novele zakona o dohodnini so največ časa posvetili določbam glede zaposlovanja novih delavcev v Sloveniji ter obdavčitve normirancev.

Posebna osebna olajšava za nove rezidente v obliki znižanja dohodnine

Namen predlaganih sprememb zakona o dohodnini je spodbujanje zaposlovanja novih delavcev v Sloveniji, spodbujanje lastništva zaposlenih v podjetjih ter odprava pomanjkljivosti v sistemu normirancev, je članom odbora povedala Katja Božič s finančnega ministrstva.

S ciljem privabljanja nove delovne sile vlada predlaga dva ukrepa. Prvi je posebna osebna olajšava za nove rezidente v obliki znižanja dohodnine, drugi pa odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Nova davčna olajšava bi veljala za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi jim delodajalci ponudili plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače. Po predlogu bi jo pet let koristili tako tujci, ki bi se priselili v Slovenijo, kot tudi Slovenci, ki bi se vrnili v domovino, in to v višini sedem odstotkov bruto plače.

"Če si star rezident, ki je dolga leta plačeval davke, nimaš nobenih ugodnosti v tej državi"

Jerneju Vrtovcu (NSi) se zdi ta predlog nesmiseln. "Uvajamo neke prvo- in drugorazredne rezidente," je komentiral.
Ukrepa prav tako ne razume Rado Gladek (SDS). Ta priseljenec bo namreč lahko po petih letih, ko bo olajšavo izkoristil, spet odšel iz Slovenije, je dejal. Zakaj ne bi dali olajšave domačim kadrom, da se ne bi odselili, je vprašal.

Tudi Francu Brezniku (SDS) se ne zdi prav, da bi bili nove olajšave deležni le novi rezidenti. "Če si star rezident, ki je dolga leta plačeval davke, pa nimaš nobenih ugodnosti v tej državi," je dejal. Lucija Tacer (Svoboda) je po drugi strani menila, da bodo ti ljudje prinesli nova znanja, ki jih morda danes v Sloveniji ni, poleg tega bo njihov prihod pozitiven z vidika vplačila socialnih prispevkov.

Vlada je nameravala privlačnost za zaposlovanje v Sloveniji povečati tudi z odpravo bonitete za Slovence, zaposlene v tujini, da povračilo nadomestila za prehrano uveljavljajo kot olajšavo v višini 1,8-kratnika zneska, določenega z uredbo. Vendar so to določbo člani odbora danes iz besedila črtali.

Spodbuditi želijo tudi lastništvo zaposlenih v podjetjih

Da bi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih je vlada pripravila dve rešitvi. Kot prvo je Božič navedla preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Nadalje je kot pomemben ukrep izpostavila ponovno izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) iz obdavčitve. To določbo so pozdravili v vseh poslanskih skupinah.

Bolj razdeljeni so bili člani odbora glede predlaganih sprememb obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

"Ta zakonodaja bo romala na ustavno sodišče"

Vrtovec je znižanju meje za vstop v sistem normirancev nasprotoval z besedami, da sistem že dolgo časa dobro deluje, zdaj pa ga bomo na vrat na nos uničili. "Ta zakonodaja bo romala na ustavno sodišče," je napovedal.

Božič je pojasnila, da je bil sistem normirancev vzpostavljen z namenom administrativne poenostavitve predvsem za zavezance začetnike in zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Predlagane spremembe niso namenjene povečanju obdavčitve, je zatrdila.

Med preostalimi določbami predloga novele zakona so še možnost prenašanja neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšanje ukrepa ničelne bonitete za električne avtomobile v naslednjih pet let in nato njeno postopno zviševanje ter omejitev pokrivanja davčnih izgub na pet let.

Odbor bo v nadaljevanju današnje seje obravnaval še predloge novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

STA