Spremljanje cen osnovnih skupin živil – ki ga bo kmetijsko ministrstvo, zadovoljno z rezultati, izvajalo tudi v prihodnjem letu – ne spodbuja potrošnje slovenske hrane in na široko odpira vrata tujim tržnim viškom hrane, slabi slovenske blagovne znamke in domače dobaviteljske verige, so kritični v GIZ mesne industrije.

Domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo

Potem ko je kmetijsko ministrstvo minuli teden sporočilo, da se bo projekt spremljanja cen v osnovni košarici 15 skupin živil izvajal tudi v prihodnjem letu, ker da so dosegli glavni namen ukrepa, saj se je cena košarice močno znižala, so v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije Slovenije v današnjem sporočilu za medije izrazili mnenje, da ima ukrep negativne učinke.

“Odločitev je bila očitno sprejeta na podlagi (samo)zadovoljstva, saj so izvajalci učinke projekta ocenili kot pozitivne,” so navedli v združenju. Spremljane cene so se od septembra lani, ko je projekt stekel, več kot prepolovile, medtem ko statistični podatki kažejo, da so se cene hrane skupaj z brezalkoholnimi pijačami na letni ravni zvišale za 6,2 odstotka.

“Razkorak med podatki je mogoče pojasniti s tržnimi principi, ki jih vlada in ministrstvo bodisi ne razumeta bodisi ignorirata,” pravijo v združenju in dodajajo, da ko država poseže na področje cen, tržne zakonitosti delujejo po drugačnih principih. “V primeru vladne košarice se je med trgovci vnel boj za naziv najcenejšega, pri čemer poreklo in kakovost hrane nista več pomembna. Ker domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo, so bili trgovci primorani ozreti se po dobaviteljih zunaj slovenskih meja, ki svoje tržne viške ponujajo po dumpinških cenah,” so zapisali.

To se, so dodali, morda še najbolj očitno odraža prav pri mesu, “pri čemer se zavedeni potrošniki niti ne zavedajo, da kupujejo (sicer poceni) uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni”.

Brez količinske omejitve se kalkulacija ne bi izšla

V združenju tudi menijo, da je zelo poveden podatek, da so trgovci o terminu in lokacijah popisa cen v naprej obveščeni, kar da pomeni, da maloprodajne cene v trgovinah, kjer se popis izvaja, drastično znižajo, ponekod celo pod nabavne, in ponudbo količinsko omejijo.

“Brez količinske omejitve se kalkulacija tudi njim ne bi izšla. Kakšne količine osnovnih živil po ‘prepolovljenih’ cenah so bile torej dejansko dostopne potrošnikom, ni znano. Brez rezultatov, izhajajočih iz poglobljene analize, pa je ukrep neodgovorno izvajati naprej,” menijo.

Dejstvo je, da košarica ne stimulira potrošnje slovenske hrane, na široko pa odpira vrata tujim tržnim viškom hrane, slabi slovenske blagovne znamke in domače dobaviteljske verige, poudarjajo in dodajajo, da pa ministrstvo na drugi strani izvaja kampanjo za promocijo slovenske hrane Izbrana kakovost pod sloganom Najboljše imamo doma.

STA