Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila prekrškovni postopek zoper poslanca Svobode Miroslava Gregoriča, ki ga je vodila zaradi njegovega neporočanja o spremembi vloge v družinskem podjetju. Ugotovila je, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, zato mu je izrekla 400 evrov globe.

Kaj je njegov prekršek?

Kot so zapisali na KPK, je poslanec storil prekršek s tem, ko v zakonsko določenem roku po nastopu spremembe organu, pri katerem opravlja funkcijo, ni posredoval podatka, da je 6. januarja letos prenehal biti zakoniti zastopnik pravnega subjekta. DZ bi moral namreč najkasneje v osmih dneh po prenehanju opravljanja funkcije sporočiti, da ni več prokurist v gospodarski družbi CYCLOPET Radiofarmaki in diagnostika, česar pa ni storil.

Ob tem so na KPK ponovno pojasnili, da prekrškovnih postopkov glede neporočanju o hkratnem opravljanju funkcij poslanca in prokurista ob nastopu poslanske funkcije leta 2022 komisija ni mogla uvesti. Od dogodka sta namreč minili že več kot dve leti, kar je zakonski rok za uvedbo prekrška, nezdružljivost pa je poslanec že sam odpravil, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Že peti prekrškovni postopek letos

To je letos že peti prekrškovni postopek zoper funkcionarja s področja omejitev poslovanja, so opozorili. Kot ugotavlja KPK tudi v oceni stanja za leto 2024, je tovrstno neporočanje, kot je v primeru Gregoriča, precej pogosto, kar vodi v prekrškovne postopke.

Ključno pa je, da funkcionarji dosledno in pravočasno poročajo o povezanih subjektih in njihovih spremembah organu, pri katerem so zaposleni, saj je ta zavezan spoštovati omejitve oziroma prepovedi poslovanja. Zato KPK poleg predavanj in usposabljanj med drugim poudarja vlogo pooblaščenca za integriteto, ki bi funkcionarje sproti seznanjal z njihovimi obveznostmi in jih opozarjal na morebitne nepravilnosti, da do njih ne bi prišlo, so navedli.

Opozorili na potrebo po izboljšani zakonski ureditvi

Hkrati so ob tem ponovno opozorili na potrebo po izboljšani zakonski ureditvi glede omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč trenutno predvideva le prekrškovne sankcije v primeru, če se kršitev ne odpravi oziroma obveznost ni izvedena v zakonsko določenem roku, pri čemer zakon ne predvideva posebnih ali drugih sankcij za dolgotrajne kršitve, kot je bilo v tokratnem primeru.

Na KPK se bodo zavzemali, da bo vrzel odpravljena ob naslednjih spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so še napovedali.

STA