Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 je sodelovala psihologinja Eva Kovač.
V času epidemije covida-19 se tako doma kot na delovnem mestu srečujemo z dvomi, tesnobo in skrbmi, kar je v danih, stresnih okoliščinah normalno, je dejala psihologinja Eva Kovač. Poudarila je pomen pozitivnosti, skrbi za ranljive skupine, spremljanja strokovnih informacij, medsebojne pomoči in sočutja.
Vedenjskih, telesnih in čustvenih odzivov po njenem mnenju ne smemo zapostavljati ali spregledati
“Negotovost in stres vodita v okrepljene občutke tesnobe, razdražljivost, žalost, zmedenost in predvsem v nezaupljivost, tudi v stroko,” je povedala. Takšni odzivi so po njenih besedah v danih okoliščinah normalni, jih pa ne smemo ignorirati, potiskati na stran ali potlačiti, temveč predelati in sprejeti kot del nas.
“Vprašajte se, ali so te misli resnični problemi, ali so zgolj napačna prepričanja. In seveda, če so težave resnične, je najbolj učinkovito, če se z njimi soočimo,” je navedla. Priporočila je tudi umirjanje ob pretirano negativnih čustvih, “čas za skrbi” oziroma krajši čas v dnevu, ko spremljamo novice in socialna omrežja ter ga namenimo skrbem, ki jim v drugih delih dneva ne namenjamo pozornosti. Hkrati pa je spodbudila, naj informacije, povezane s koronavirusom, ljudje iščejo pri strokovnih institucijah.
“Če kadarkoli čutite, da so skrbi in tesnoba večje od vas, vas spodbujam, da se obrnete na pristojne službe, psihološki telefon ali celo osebnega zdravnika,” je svetovala.
Izpostavila je, da v tem času ne smemo preslišati molka posameznikov in skupin, ki so najbolj izpostavljeni, torej zdravstveno ogroženih, starejših, otrok in mladih, ljudi, ki skrbijo za svoje najbližje, zdravniškega osebja, ljudi v izpostavljenih poklicih, oseb z negotovostjo ali finančnimi težavami ter ljudi s težavami v duševnem zdravju in socialno izoliranih. “Naj bosta sočutje in razumevanje v teh trenutkih naši glavni vrlini. Pomagajmo drug drugemu, prisluhnimo in si bodimo v oporo,” je dejala.
Naj bo pogled na življenje čim bolj pozitiven
Okuženim ali samoizoliranim je priporočila, naj najdejo stvari, ki jih veselijo, naj strukturirajo svoj čas in ga izkoristijo za kaj novega, za stvari, za katere prej niso imeli časa, pa tudi za ustvarjanje in športno aktivnost, četudi v notranjih prostorih. Svetovala je, naj bo njihov urnik čim bolj zapolnjen, pogled na življenje pa pozitiven.
