Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, obvezno čipiranje mačk in spremenjen način financiranja zavetišč, bo po pričakovanjih nadaljeval parlamentarno pot. V koaliciji so v razpravi pozdravljali predvidene novosti, ki da so nujno potrebne, v opoziciji pa so izpostavljali pomanjkljivosti.

Popolna prepoved baterijske reje kokoš nesnic

"Ne gre za revolucionarno prenovo zakona, temveč za nadgradnjo, ki odgovarja na zaznane pomanjkljivosti. S tem zakonom krepimo našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa, ki presega zgolj individualne izbire," je poslancem pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.

Novela uvaja popolno prepoved baterijske reje kokoš nesnic. Po ministričinih pojasnilih je ukrep smiseln in izvedljiv, z visokim državnim sofinanciranjem prehoda, svetovalno podporo in odprtim dialogom z rejci pa menijo, da bo večina uspešno izvedla prehod.

Novosti na področju rejnih živali

Drugi pomemben ukrep po besedah Čalušić prinaša novosti na področju rejnih živali in je vezan na prašičerejo. "Pujski so edini sesalci, pri katerih je še vedno dovoljeno, da rejec do sedmega dne starosti izvaja kirurško kastracijo brez anestezije in protibolečinskih sredstev. Ta izjema ne vzdrži več strokovne ne etične presoje," je izpostavila in dodala, da bo Slovenija sledila številnim evropskim državam, ki so takšne izjeme že odpravile.

Spremembe tudi za zavetišča

Novela spreminja tudi model financiranja zavetišč. "Odpravili smo 90-dnevno obdobje, v katerem so morala zavetišča kriti vse stroške sama. Po novem občine krijejo stroške prvih 60 dni, nato do 180. dneva stroške prevzame država, po tem obdobju pa država krije 20 odstotkov nastalih stroškov," je pojasnila ministrica. Spremembe prinašajo tudi možnost začasnega rejništva, ki spodbuja posvojitve in sprošča mesta v zavetiščih.

Pomembna dopolnitev se nanaša tudi na inšpekcijski nadzor. "Novela krepi pristojnosti inšpekcijskih služb, omogoča hitrejše ukrepanje v primeru zlorab ali zanemarjanja živali ter predvideva višje kazni za hude kršitve," je še izpostavila Čalušić.

Pohvale in kritike iz poslanskih klopi

V koalicijskih poslanskih skupinah rešitve pozdravljajo. Je pa Tatjana Greif iz Levice izpostavila, da se z novelo baterijska reja ukinja z letom 2028. "Vprašanje je, ali je res treba še tri leta ohranjati pri življenju sistem reje, ki ga praktično celotna družba zavrača," je dejala.

Medtem ko so poslanci iz vrst koalicije izpostavljali dobre rešitve predloga novele, pa so iz vrst opozicije izpostavljali predvsem pomanjkljivosti. Nepovezani poslanci po besedah vodje njihove poslanske skupine Anžeta Logarja podpirajo rešitve, ki prispevajo k večji dobrobiti živali: "Ampak podpiramo jih lahko, če so zakonite, premišljene in izvedljive, zato ta zakon zasluži temeljito presojo."

"Občine dobivajo obveznost, da na vsakih 800 registriranih psov zagotovijo eno mesto v zavetišču. To je praviloma dobrodošla ureditev, realnost pa govori drugače. Mnoge občine nimajo zavetišč niti sredstev za takšno vzpostavitev," je izpostavil.

Bo zakon res odpravil težave?

Vida Čadonič Špelič (NSi) je izpostavila, da so zavetišča prepolna in da veterinarski inšpektorji vodijo prekrškovne postopke proti županom, ker niso ustanovili svojega zavetišča. "Niso pa prišli z rešitvijo, kako izboljšati stanje v zavetiščih do tega predloga zakona, ki pa seveda bremena plačevanja prelagajo na občine," je izpostavila. Ob tem pa ocenila, da se stanje v zavetiščih s tem ne bo izboljšalo.

V največji opozicijski poslanski skupini nekatere spremembe po besedah poslanca Tomaža Lisca (SDS) podpirajo, za druge pa menijo, da kljub "lepim besedam" v praksi ne bodo zaživele in po njihovi oceni še niso dovolj zrele, da bi imele njihovo podporo.

Med drugim se je dotaknil čipiranja mačk. "Seveda ni težava nekaj podpreti, težava pa je, če podpreš nekaj, kar se v praksi izrodi. V poslanski skupini SDS imamo kljub dobronamernosti ukrepa zelo resne pomisleke, da se bo še vedno dogajalo, pa najsi bo to v mestnih središčih ali pa na podeželju, ko bo pri drugi, tretji ali četrti generaciji mačk lastništvo postalo neznano," je dejal. Z vsako generacijo teh mačkov bo problem po njegovi oceni večji.

STA