Ob toplejšem vremenu marsikdo obišče morje, jezera ali reke. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kopanje priporočajo le tam, kjer pristojni spremljajo kakovost kopalne vode. Na seznamu kopalnih voda v Sloveniji je 48 odsekov morja, rek in jezer. Kopalce prav tako pozivajo, naj ne uživajo alkohola in prepovedanih drog.
Zakaj se ponekod močneje razraščajo alge in cianobakterije?
Ob prihajajoči kopalni sezoni se bodo zaradi dalj časa trajajočih visokih temperatur ozračja in pomanjkanja padavin gladine vode in pretoki marsikaterih površinskih voda na kopnem znižale. Temperature površinskih voda se bodo povečale.
Posledično se ponekod močneje razraščajo alge in cianobakterije. Ta rast je najintenzivnejša v ribnikih in jezerih, kjer so vode mirne in brez turbulentnega mešanja. Nekatere vrste cianobakterij lahko tvorijo toksine, zato so lahko nevarne za zdravje vodnih organizmov in ljudi, opozarjajo na NIJZ. Na nekaterih mestih izven kopališč in kopalnih območij je možen tudi vpliv izpustov odpadnih voda, ki se v času vročine in nižjih vodostajev še poveča.
Seznam kopalnih voda vodi Agencija RS za okolje (Arso), ki tudi redno preverja njihovo kakovost. Arso je za njihov lažji pregled pripravil interaktivno karto kopalnih voda, ki je na voljo tukaj. Sodeč po njej so za kopanje primerne predvsem lokacije na Gorenjskem, Dolenjskem in Obali. Glede stanja konkretnega kopališča pa se lahko prepričamo v natančnejših poročilih o profilu posamezne kopalne vode, ki jih Arso prav tako objavlja na svoji spletni strani.
Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju ugotavljajo prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja, ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila NIJZ.
Odsvetujejo tudi kopanje po močnem dežju
Na NIJZ odsvetujejo tudi kopanje po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda in vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka vode (motnost vode, brzice, plavajoči predmeti in v vodi), na morju pa zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju. Ob nenadnem poslabšanju vremena je ključno, da gredo čim prej iz vode.
Kopalce medtem prav tako pozivajo, da se v vodo ne odpravljajo, če so imeli v zadnjem tednu drisko, če imajo na koži rane ali akutna gnojna vnetja, vnete oči, ušes ali prehlad. Hkrati svetujejo previdnost kroničnim bolnikom, ki imajo sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in imunsko pomanjkljivost. Po kopanju se je priporočljivo oprhati s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajte za pitje in pripravo hrane, pozivajo na NIJZ.
Tveganje za okužbe je večje pri otrocih in starejših osebah, ob podhladitvi, utrujenosti in daljši izpostavljenosti onesnaženi vodi. Hkrati opozarjajo, da so kopalci zaradi možnosti okužbe z virusom mišje mrzlice pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev na površinah ob vodi in se jih izogibajo, poroča STA.
