Danes bo po poročanju Agencije RS za okolje precej jasno, pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 27 do 33, na Primorskem okoli 35 °C.

Obeti za prihajajoče dni

Jutri bo dokaj sončno, popoldne in zvečer bo predvsem na severozahodu nastalo nekaj neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem ob burji do okoli 25, najvišje dnevne od 27 do 33, na Primorskem do 35 °C. V noči na soboto bodo tudi drugod krajevne plohe in nevihte.

V soboto bo spremenljivo oblačno s pogostimi plohami in nevihtami, proti večeru se bo razjasnilo. Še bo pihal veter vzhodnih smeri. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo bo sprva pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa se bodo od zahoda začele pojavljati plohe in nevihte. Spet bo topleje.

Napoved za sosednje pokrajine

Prevladovalo bo dokaj jasno in vroče vreme. Nekaj več oblačnosti bo v Alpah, kjer bodo popoldne nastajale plohe in nevihte, ki bodo jutri pogostejše. Ob severnem Jadranu bo pihala povečini šibka burja.

Tudi meteorologinja Tea Blažević je za hrvaški Index ta konec tedna napovedala konec vročine. "Sobota bo prinesla konec vročinskega vala, saj bodo zelo pogoste plohe z grmenjem, povsod v notranjosti pa tudi na Jadranu. Temperature v celini se bodo ponekod znižale za deset stopinj," je pojasnila. V nedeljo bodo po njenem mnenju plohe manj pogoste, le v noči na ponedeljek in v ponedeljek tekom dneva bo spet pogostejša nestabilnost. 

Opozorila

Predvsem sredi dneva in popoldne bo po nižinah velika toplotna obremenitev. Najbolj vroče bo na Primorskem, kjer je razglašena tudi velika požarna ogroženost naravnega okolja na območju občin: Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba.

Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti na območju navedenih občin je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor. Svetujejo previdnost pri uporabi ognja v naravnem okolju ter pri uporabi predmetov, naprav ali snovi, ki bi v naravnem okolju in drugod na prostem lahko povzročile požar.

Požarna ogroženost naravnega okolja se krajevno povečuje tudi drugod po državi, zlasti v jugovzhodnem delu države. V prihodnjih dneh se bo ogroženost predvidoma večinoma še povečevala.

Rekordno toplo jutro 

Ponekod po državi je bilo davi rekordno toplo jutro. Na Primorskem so na nekaterih merilnih postajah izmerili najnižjo temperaturo nad 25 stopinjami Celzija, med drugim v Podnanosu 26,5 stopinje, kar je nov rekord, je za STA izpostavil klimatolog Gregor Vertačnik. Tokratni vročinski val, ki ni med najdaljšimi pri nas, se večinoma v soboto končuje.

Prejšnji rekord za izmerjeno najnižjo nočno oz. jutranjo temperaturo za Podnanos je bil 24,5 stopinje, izmerjen 3. avgusta 2018 v podobni vremenski situaciji kot tokrat, torej tudi z burjo. Prav tako je bil davi izmerjen nov rekord v Biljah, kjer so namerili 25,8 stopinje, prejšnji rekord je bil 24,7 stopinje, izmerjen 29. junija 2022. Tudi ponekod v notranjosti oz. v višjih in bolj severnih delih Primorske je bilo rekordno toplo. V Tomaju, Volčah pri Tolminu in Škocjanu je bila najnižja izmerjena temperatura med okoli 22 in okoli 23 stopinjami, kar je malenkost nad prejšnjimi rekordi, je izpostavil klimatolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik. V Ljubljani je bila najnižja temperaturo minule noči 21,7 stopinje Celzija. Rekord za Ljubljano znaša 23,9 stopinje Celzija, izmerjen 23. junija 2007.

Kot je ocenil Vertačnik, je bilo današnje jutro, gledano po temperaturah, pravzaprav najbolj izstopajoče v trenutnem vročinskem valu doslej, kajti najvišje dnevne temperature so bile v tem obdobju le na peščici postaj nad 35 stopinjami, nikjer pa ni bilo več kot 37 stopinj.

Podatkovni pragovi za opredelitev vročinskega vala

Za opredelitev vročinskega vala vremenoslovci upoštevajo tri različne podatkovne pragove za Slovenijo, pri čemer mora dnevno povprečje temperature prag doseči ali preseči vsaj tri dni zapored. Za notranjost Slovenije je po nižinah prag večinoma 24 stopinj, na Primorskem 25, v višjih legah, zlasti na Gorenjskem, Kočevskem in Notranjskem, pa je prag 22 stopinj, je pojasnil Vertačnik.

V preteklosti je vročinski val, gledano vse merilne postaje, najdlje trajal v Kopru, in sicer julija in avgusta 1998, ko je trajal kar 31 dni zapored. Medtem ko je v ostalih toplejših delih Primorske in v notranjosti najdaljši vročinski val trajal okrog 15 dni. Tako je bilo denimo v Ljubljani konec junija 2021, ko je vročinski val trajal 15 dni, v Jeruzalemu v Slovenskih goricah je bilo tako avgusta 2003, vročinski val je trajal 13 dni, v Lescah in Bovcu je julija oz. avgusta 2018 trajal 14 dni. Po nekaterih drugih lokacijah v notranjosti pa vročinski val nikoli ni presegel dolžine enega tedna. V Ratečah tako rekord znaša šest dni, izmerjen v začetku avgusta 2013, v Babnem polju pet dni, in sicer v avgustih 2013 in 2017. Ne glede na to bi lahko bil tokratni vročinski val rekorden za Novo mesto, kjer je bil prejšnji rekord 11 dni, in sicer julija 2015, zdajšnji vročinski val pa se je začel 7. julija in se bo predvidoma končal v petek, 19. julija, kar pa znese 13 dni. Po drugi strani pa so denimo v nekaterih primorskih krajih namerili že bistveno daljše vročinske valove kot letos. Kot že omenjeno, v Kopru 31 dni leta 1998, tokrat pa bodo 19. julija šele pri 13 dnevih, je dejal Vertačnik.

"Se pa zna zgoditi, da bo v soboto ta vročinski val tudi na Primorskem prekinjen. Še bolj zanimivo pa je recimo v Ratečah, kjer letos sploh ni bilo vročinskega vala, saj namreč nismo dosegli treh dni zapored, ko bi povprečna temperatura dosegla vsaj 22 stopinj Celzij, kot je tam prag za vročinski val," je dodal klimatolog.

Kaj so "tropske noči"?

V zadnjih tednih se nizajo tudi t. i. tropske noči, ko temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj. V Ljubljani je bila denimo od 9. do 13. julija letos pet dni zapored najnižja temperatura 20 stopinj in več, nato je prišla manjša ohladitev, zadnje dni pa znova zjutraj temperatura ne pade pod 20 stopinj. Rekord za Ljubljano je iz julija 2015, ko se osem dni zapored ni ohladilo pod 20 stopinj. Med vsemi postajami pa rekord drži Koper, kar ne preseneča, saj je to naše najtoplejše merilno mesto. Od 31. julija do 30. avgusta 2003 temperatura niti en dan ni padla pod 20 stopinj. Takrat je torej niz tropskih noči trajal kar 31 dni. Zdajšnji niz bo trajal vsaj 13 dni, in sicer od 7. do 19. julija, se pa utegne zavleči še v začetek prihodnjega tedna.

Kot so v sredo objavili pri Arsu, samodejne postaje od 1. junija letos dalje redno beležijo tropske noči. Število tropskih noči najbolj izstopa na Primorskem, predvsem v Kopru, kjer so jih letos do srede izmerili že 25. Drugod po Sloveniji so večinoma izmerili do deset tropskih noči.

Najvišja temperatura v Sloveniji pa je bila sicer izmerjena na letališču v Cerkljah ob Krki 8. avgusta 2013, in sicer 40,8 stopinje Celzija. Isti dan je bilo na kar nekaj merilnih mestih nad 40 stopinj, tudi v Ljubljani so takrat namerili 40,2 stopinje, je spomnil Vertačnik.