Z novim letom je v veljavo stopila nova uredba o živalskem vrtu in živalskemu vrtu podobnemu prostoru, po kateri bodo v prihodnje določene vrste živali lahko prikazovali le še registrirani živalski vrtovi. Zaradi novih pravil si bodo morali zasebniki, ki obiskovalcem prikazujejo določene vrste živali, priskrbeti nov status ali pa se jim odreči.

Dva tipa živalskih vrtov

Država se je s sprejetjem doslej veljavne uredbe leta 1999 v skladu z evropsko direktivo odločila urejati ne le klasične živalske vrtove, pač pa tudi objekte, ki posedujejo manjše število vrst živali in so lahko odprti tudi le občasno. Tako stara kot nova uredba ločujeta dva tipa, in sicer "klasične", velike živalske vrtove in živalskim vrtovom podobne prostore.

Kot so za STA pojasnili na direktoratu za naravo pri ministrstvu za naravne vire in prostor, je bil razlog za sprejem nove uredbe preprečiti morebitne negativne vplive na vrste, ki že tako potrebujejo intenzivno skrb in posebne pogoje za preživetje. V živalskim vrtovom podobnih prostorih bo tako poslej omejeno prikazovanje živali s pripravljenega seznama določenih vrst, kot so primati, sloni, delfini, plavutonožci, pa tudi strupene živali.

"Te imajo namreč zelo posebne potrebe, ki jih je težko zadovoljiti brez ustreznega raziskovalnega dela in podpore svetovnih ohranitvenih projektov. Brez natančnih podatkov in obvladovanja njihovih prehranskih, vedenjskih in socialnih potreb, kot tudi brez ustreznih programov za zaščito njihovega naravnega habitata, lahko njihovo prikazovanje v teh prostorih ogrozi njihovo zdravje, dobrobit in dolgoročno preživetje," pojasnjujejo na direktoratu in dodajajo, da bodo s tem preprečeni morebitni negativni vplivi na omenjene vrste.

Ob tem na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da bodo subjekti, ki jim je bilo že izdano dovoljenje za živalskemu vrtu podoben prostor, in subjekti, katerih postopek izdaje dovoljenja je še v teku, do izteka veljavnosti dovoljenja lahko posedovali živali kot doslej. V postopkih, ki bodo po uveljavitvi uredbe začeti na novo, pa za živali, ki so na seznamu vrst, ki jih živalskemu vrtu podoben prostor ne bo smel več posedovati in prikazovati, takšnega dovoljenja ne bo več mogoče pridobiti. Tisti, ki pogojev ne bodo izpolnjevali, teh živali ne bodo več smeli prikazovati, tako da jih bodo bodisi morali oddati ali prodati drugemu subjektu, ki za to izpolnjuje pogoje.

Med pomembnejšimi spremembami je tudi določitev pogoja, da mora imeti imetnik dovoljenja izdelan načrt oskrbe živali v primeru zaprtja svojih prostorov za prikazovanje živali in sklenjen sporazum o prevzemu živali s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje za zadrževanje takih živali.

Pri pripravi uredbe upoštevali nekatere pripombe razstavljavcev

Pred uveljavitvijo uredbe, ki jo je vlada sprejela sredi decembra, so se v razpravo vključili nekateri imetniki živalskih vrtov in živalskim vrtovom podobnih prostorov ter nevladne organizacije. Njihove pripombe so se nanašale na jasnejše pogoje za podelitev dovoljenj, ukinitev omejene časovne veljavnosti dovoljenj, nekateri so nasprotovali seznamu živali. Država je nekatere pripombe upoštevala, med drugim je črtala prepoved prikazovanja invazivnih tujerodnih vrst ter dodala zahtevo po bolj pogostem inšpekcijskem nadzoru, ukinjena je bila tudi omejena časovna veljavnost dovoljenj.

Ni pa na primer bil sprejet predlog Zveze za zaščito živali za obvezno 24-urno veterinarsko oskrbo, saj to po mnenju direktorata ni niti utemeljeno niti potrebno. Prav tako so zavrnili predloge skupine manjših živalskih vrtov - konjiškega Mini Zooja, Sikaluzooja iz Radencev in Zoo parka ranča Aladin iz Mirne, ki so med drugim predlagali ukinitev izdajanja dovoljenja in uvedbo vpisa v sistem živalskih obratov, saj bi to bilo v nasprotju z zakonom o ohranjanju narave. Zavrnili so tudi njihov predlog po odpravi seznam vrst, ki jih ne bi smeli prikazovati.

V razpravi je sodelovala tudi okoljska organizacija Alpe Adria Green, ki se je zavzela za to, da bi v celoti prepovedali prikazovanje nekaterih živali, a takšen predlog ni bil sprejet, ker tega ne zahteva niti evropska zakonodaja niti zakon o zaščiti živali.

Nekateri razstavljavci živali zaskrbljeni, drugi zadovoljni

V Sloveniji je kar nekaj zasebnikov, ki ponujajo ogled eksotičnih živali, in si bodo v prihodnje morali urediti status ali pa oddati živali s seznama. Kot je za STA povedal lastnik Zoo parka Ranč Aladin iz Mirne na Dolenjskem Damjan Zupan, bo nova uredba spremenila veliko, a če so se tako odločili, ne morejo veliko narediti.

"Imamo rise, pume, volkove in vse to bomo očitno morali dati stran. Predvidevam, da bodo lahko pri nas vsaj do pogina ali pa jih bo treba oddati nekomu drugemu," je dejal Zupan in povedal, da so trenutno sicer sredi postopka, saj jim je konec oktobra poteklo veljavno dovoljenje. Novo vlogo so oddali že avgusta, a jo morajo dopolniti, kar je po njegovem pri takem postopku normalno. Vse skupaj za njih pomeni negotovost, saj imajo pet zaposlenih.

"Če dovoljenja ne bomo dobili, potem nimam pojma, kaj bomo naredili. Ne moremo kar zapreti, živali so tukaj," je dejal. Letno jih obišče dobrih 40.000 ljudi, zlasti skupine, otroci, ponujajo vodene oglede in izobraževanja, ves čas so pod nadzorom inšpekcije, od njih imajo po besedah Zupana korist tudi lokalni ponudniki, ki pri njih prodajajo svoje izdelke.

Skoraj 120.000 obiskovalcev letno naštejejo v Mini Zoo parku Slovenske Konjice, kjer se med drugim lahko pohvalijo tudi z levoma. Kot je za STA povedala Ana Polegek, trenutno še nimajo statusa pravega živalskega vrta, imajo pa veljavno dovoljenje za prikazovanje po starih pravilih. Zaradi novih določil se bodo morali preregistrirati v pravi živalski vrt, saj imajo po besedah solastnice parka pogoje za živali že zdaj take, kot jih imajo v živalskih vrtovih.

"Verjamem, da nam bo uspelo, saj imamo dobro poskrbljeno za živali. Res nimamo svojega veterinarja, a imamo pogodbenega. Vodimo vso potrebno dokumentacijo, vse o hranjenju živali in ostalo," je dejala Polegek in dodala, da bodo, če bo treba, pravico iskali tudi preko sodišča, saj so nenazadnje samo za bivalni prostor za leve odšteli skoraj 100.000 evrov.

Da delajo v dobro živali ter da ne želijo biti v istem košu z nekaterimi, ki ne ravnajo tako, pa je za STA zatrdil lastnik živalskega vrta SikaluZoo v Radencih Todor Mitev, ki zato meni, da je nova uredba zelo dobro napisana. Ob tem je dejal, da se jih novosti pravzaprav ne tičejo, saj so podali vlogo za pridobitev statusa živalskega vrta in ne več živalskemu vrtu podobnega prostora. "Mi smo že zdaj zagotavljali nadstandard in smo že davno izpolnjevali pogoje za živalski vrt," je dejal upravitelj živalskega vrta, ki ga letno obišče okoli 50.000 ljudi.

Tudi po mnenju strokovne sodelavke Zveze za živali Line Debeljak je sprejeta uredba uspela kar v redu, zato so jo podprli, saj so veseli, da so se začele na tem področju zadeve bolje urejati. Prejšnja uredba je bila namreč že res stara in jo je bilo treba posodobiti, pogoje pa nekoliko zaostriti, je prepričana Debeljak.

"Z uredbo so določili živalske vrste, ki jih ti manjši ne bodo mogli imeti, pač pa samo tisti, ki so registrirani kot živalski vrt in imajo temu primerne pogoje. To je popolnoma logično, ker določene živali pač niso primerne za vsakega posameznika, saj so bolj zahtevne in potrebujejo več prostora, opreme ali prehrane," je dodala.

Njihovo čisto strogo stališče je sicer, da sploh ne podpirajo tega, da so živali zabava za ljudi in da jih imajo zaprte v kletkah. Najraje bi videli, da živalskih vrtov v takem pomenu besede sploh ne bi bilo, pač pa bi bili le nekakšni naravni rezervati za prostoživeče vrste, ki iz različnih razlogov ne morejo same preživeti v naravi.

Seznam živali

Seznam živali, ki se po sprejemu nove uredbe smejo prikazovati le v živalskih vrtovih, ne pa več tudi v živalskim vrtovom podobnih prostorih.

- stokovci
- mrenarji
- prvaki
- mravljinčarji, lenivci, pasavci
- luskavci
- cibetovke
- hijene
- psi in volkovi
- mačke
- medvedi
- mačji panda
- veliki panda
- plavutonožci
- kiti in delfini
- cevozobci
- morske krave
- nosorogi
- tapirji
- povodni konji
- žirafe
- sloni
- gozdne kure
- vse vrste živali, ki izločajo človeku nevarne strupe iz skupin kač, kuščarjev, žab, pajkovcev in žuželk

STA