Po dolgih letih opozarjanja na kadrovsko podhranjenost in številnih prizadevanjih za izboljšanje pogojev dela je to za marsikoga prvi konkreten znak, da se podoba slovenskega zdravstva vendarle spreminja. Za odziv na pozitivne številke smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico Slovenije, da preverimo, kako ocenjujejo ta trend in kaj še načrtujejo za dolgoročno okrepitev družinske medicine.
Letno bi potrebovali vsaj 100 novih specialistov
Iz Zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da bi za ustrezno pokritost vsako leto potrebovali vsaj 100 novih specialistov, da bi sistem v dobrih petih oziroma desetih letih uspeli stabilizirati. "Upamo, da gre za začetek pozitivnega trenda, saj smo prvič po dolgih letih prejeli kar 36 prijav za družinsko medicino na nacionalnem nivoju in 5 za posamezne izvajalce, skupaj torej 41 prijav za specializacijo iz družinske medicine. Posebej pa nas veseli dejstvo, da to stanje še ni dokončno, do zaključka spomladanskega razpisa je pred nami vsaj še en odprt razpis, kar pomeni, da se lahko ta številka še dodatno poveča," so pokomentirali.
Na Ministrtvu za zdravje so medtem izpostavili, da odgovor na vprašanje, koliko specialistov družinske medicine bo Slovenija potrebovala v naslednjih letih, ni enoznačen. Poleg števila prebivalcev v tem obdobju je namreč odvisen tudi od števila glavarinskih količnikov na tim. (Npr. v zadnjih desetih letih (2015-2024) je število aktivnih zdravnikov specialistov in specializantov družinske medicine in splošne medicine po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije zrastlo za skoraj 12 %, vendar pa se je hkrati nižal glavarinski količnik). Po podatkih zbornice bo sicer do leta 2035 pogoje za upokojitev izpolnilo 410 specialistov družinske medicine in splošne medicine, zato bi v tem času morali pridobiti najmanj toliko specializantov.
V letošnjem letu je na odprti razpis prispelo kar 41 prijav
Kot že omenjeno, je v letošnjem letu na prvi odprti razpis specializacij iz družinske medicine prispelo 36 prijav za družinsko medicino na nacionalnem nivoju in 5 za posamezne izvajalce, skupaj torej 41 prijav za družinsko medicino. Za primerjavo: Leta 2022 je bilo na spomladanskem razpisu (do 9. 8.) 29 prijav, Leta 2023 jih je bilo (do 9. 8.) 39, Lani spomladi (do 9. 8.) pa 45. Letos smo tako rekoč dva meseca prej dosegli dosedanje številke.
"Število prijav je zelo vzpodbudno, saj je javni razpis še odprt, kandidati se bodo lahko prijavljali nanj še v najmanj enem roku. Poleg tega gre za prvega od dveh razpisov v letošnjem letu. Predvidevamo, da bo enako uspešen kot rekordni lanski razpis, ko je bilo odobrenih kar 100 specializacij iz družinske medicine," so dodali na ministrstvu.
Večji interes za specializacijo na nacionalnem nivoju
Zdravniška zbornica si zadnja leta med drugim prizadeva, da bi ministrstvo razpisalo več specializacij na nacionalnem nivoju, saj opažajo, da je pri kandidatih večji interes za specializacijo, ki je razpisana na nacionalnem nivoju. O tem odloča 5-članski odbor za načrtovanje specializacij pri Ministrstvu za zdravje (zbornica ima v tem odboru 1 predstavnika).
"Veseli smo, da je Ministrstvo za zdravje tudi letos prisluhnilo mnenju Zdravniške zbornice, da je potrebno večji del specializacij, še posebej deficitarnih, razpisovati za območje celotne države. Mladi zdravniki se tako z bodočimi delodajalci lahko spoznajo tekom usposabljanja ali pa jih že kot izbrani na nacionalnem razpisu izberejo za delodajalca v času specializacije, prav tako se lahko delodajalci bolje odločijo za ustrezne kadre," so pokomentirali.
Ministrstvo za zdravje je pri tem pojasnilo, da dodatni ciljani ukrepi za področje družinske medicine niso v načrtu, saj je bilo v zadnjih letih sprejetih več ukrepov, katerih rezultati so že vidni (dodatek za izbiro specializacije, poenostavljeni postopki prihoda zdravnikov iz tujine v naš zdravstveni sistem, nov model financiranja ambulant družinske medicine ipd.). "Res pa je, da jih bodo prebivalci občutili šele na srednji rok, ko bodo ti specializanti družinske medicine specializacijo zaključili in začeli delati v svojih ambulantah," so dodali.
Kakšne obveznosti imajo zdravniki po zaključeni specializaciji?
Zdravniki morajo po zaključeni specializaciji glede na določila Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) po zaključku specializacije, ki jim je bila odobrena za posameznega izvajalca, pri tem izvajalcu sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje, trajanja specializacije in za polni delovni čas. Pri opravljanju specializacije v okviru nacionalnega razpisa pa po ZZdrS velja, da mora specialist za prvo zaposlitev sprejeti ponudbo izvajalca v mreži javne zdravstvene službe ali se v mreži zaposliti sam, torej ni omejen na delo v tisti ustanovi, kjer je opravljal specializacijo.
Vsi zdravniki, katerim je bila specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letih 2023 in 2024 ter tistim, katerim bo prvič odobrena v letih 2025 in 2026, so upravičeni dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 1000 eurov bruto mesečno, kar pomeni, da se morajo glede na določila interventne zakonodaje, ki je omenjeni dodatek uvedla, po končani specializaciji za najmanj dvakratno časovno obdobje in za polni delovni čas zaposliti v mreži javne zdravstvene službe (v primeru, če so opravljali specializacijo za nacionalni nivo) ali pri posameznem izvajalcu za katerega jim je bila odobrena specializacija.
