Slovenske urgence se že dalj časa soočajo z dolgimi čakalnimi vrstami, kar razkriva širše težave zdravstvenega sistema. Na Ministrstvu za zdravje kot glavni vzrok navajajo kombinacijo več dejavnikov, od prevelikega števila nenujnih pacientov in pomanjkanja dostopa do primarne ravni, do omejenega sprejema na bolnišničnih oddelkih ter pomanjkanja kadra. K temu se pridružujejo še staranje prebivalstva in počasno odpuščanje pacientov v domačo ali institucionalno oskrbo.
Kako ukrepajo na ministrstvu?
Ministrstvo je zato v sodelovanju z urgentnimi centri pripravilo priporočila za enoten pristop ob večjem pritoku pacientov. Poleg krepitve nujne medicinske pomoči izven bolnišnic izvajajo tudi ukrepe za izboljšanje dostopnosti do osebnih zdravnikov, kar naj bi dolgoročno zmanjšalo pritisk na urgence, piše Slo24.
Pomemben del načrta predstavlja tudi digitalna preobrazba zdravstva. Projekt eKarton in enotni podatkovni model bosta omogočila bolj natančno in hitrejše izmenjevanje podatkov med zdravniki ter večjo preglednost za paciente. Digitalizacija listin ZZZS in zdravstvenih izvidov bo dodatno razbremenila zdravstvene delavce ter omogočila lažji dostop do podatkov.
Z aktivnostmi in ukrepi, ki jih strategija nalaga, bo ministrstvo doseglo sistemske rešitve, kot so denimo boljša dostopnost do izbranega zdravnika, ki bo čim bližje posameznikovemu prebivališču, prenos določenih kompetenc na diplomirano medicinsko sestro, zmanjšanje administrativnih bremen zdravstvenih delavcev in digitalizacija procesov v zdravstvu.
Kako pa bodo zagotovili zadosten kader?
Poseben poudarek ministrstvo namenja tudi zagotavljanju zadostnega kadra. V pripravi je Nacionalna strategija za razvoj in upravljanje kadrov do leta 2035, ki bo poskrbela za boljše načrtovanje in razporeditev zdravstvenih delavcev. Poenostavljeni so tudi postopki za prihod tujih zdravnikov, uvedene so administrativne razbremenitve ter finančne spodbude za ambulante družinske medicine.
Med dolgoročnimi rešitvami izpostavljajo še nov študijski program medicine na Univerzi na Primorskem, ki naj bi pripomogel k povečanju števila zdravnikov. Ministrstvo ob tem poudarja, da sprejeti ukrepi na področju zakonodaje, plačne politike in investicij izboljšujejo pogoje dela ter hkrati dvigujejo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev v Sloveniji.
