Po poročanju N1, je boj za nižje cene, s katerimi bi trgovine privabile kupce ter spravile dobavitelje (predvsem kmete in ostale proizvajalce), doživel vrhunec v obdobju vladnega popisa cen košarice živil, ki je potekal v letih 2022 in 2023.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je takrat s popisom cen skušalo doseči, da jih trgovci ne bi neupravičeno dvigovali. Projekt je bil predmet kritik, cene nekaterih izdelkov so se zelo znižale, slovenske trgovine pa je preplavilo tudi manj kakovostno meso iz tujine, ki so ga trgovci le v času popisovanja cen zelo verjetno prodajali z negativnimi maržami. V praksi je to pomenilo, da so bile cene v trgovini nižje od nabavne cene, po kateri so trgovci izdelke kupili od dobaviteljev. Ko je bilo popisovanje končano, so s polic večinoma izginili tudi poceni izdelki.

Praksa trgovin, ki pretenta kupca

Do sedaj je trgovcem tovrstna praksa prišla prav, saj je kupec kupil cenejši izdelek, obenem pa kupil še več drugih izdelkov, s čimer se je minus, ki je nastal zaradi prodaje pod nabavno ceno, pokril.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je za N1 povedala, da so se trgovci v času popisa košarice živil, v strahu pred eventualno zamrznitvijo ali drugim državnim ukrepom posluževali – tudi v sodelovanju z dobavitelji – različnih prijemov, da bi olajšali potrošniške nakupe, ker je bil takrat izrazit in izključen poudarek na ceni.

Izdelki so lahko poceni, vendar prevelika odstopanja ustvarijo težavo

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, svari, da ko kupec kupi denimo krompir ali meso po zelo nizki ceni, od trgovcev pričakuje, da bodo ti izdelki ostali tako poceni. To se pri nakupu avtomobilov ali mobilnih telefonov ne more zgoditi, saj proizvajalec trgovcu določi priporočeno maloprodajno ceno. Enako velja tudi za multinacionalke, ki imajo boljšo pogajalsko izhodišče kot kmet.

Prepoved prihaja, vendar ne bo veljala za vse

Novi zakon o hrani uvaja prepoved prodaje pod nabavno ceno, a ta ne bo vsesplošna. Zakon predvideva postopek v dveh fazah.

Kot pojasnjujejo na MKGP, je prodaja pod nabavno ceno uvrščena na seznam nedovoljenih ravnanj, teh je v zakonu navedenih 28. Prepoved se bo začela izvajati šele, če bo vlada na podlagi analize ministrstva in letne analize varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano sprejela odločitev o izvedbi tega ukrepa.

Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, pravi da bo vlada s sklepom določila sektorje, v katerem se bo prepoved uveljavila. Začetna različica zakona ni predvidela možne prepovedi prodaje pod nabavno ceno.

Obstajale bodo tudi izjeme

Predlog zakona o hrani določa tudi izjeme za prodajanje pod nabavno ceno. Tako bodo denimo izdelki tik pred iztekom roka uporabe, ob popolni razprodaji zalog kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi zaprtja obrata, stečaja ali likvidacije podjetja, ob prodaji zaradi umika iz ponudbe ali drugih razlogov, ki ne preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo tržne konkurence, lahko ponujeni pod nabavno ceno.

Se bodo cene izdelkov povišale?

Po mnenju Ravnika, prepoved prodajanja pod ceno, ne pomeni nujno, da se bodo cene zvišale, je pa ob tem opozoril, da prodajanje pod nabavno ceno, dolgoročno ni vzdržna za trgovce. Na trgu obstajajo tudi prevelika odstopanja, kot trenutno pri visokih cenah govedine, kar pa je po mnenju Ravnika, posledica obsojanja živinoreje v zadnjem desetletju. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da je v Sloveniji proizvodnja hrane bistveno dražja kot v drugih kmetijskih državah, kot so Italija, Španija in Avstrija, ki imajo urejeno kmetijsko proizvodnjo, za N1 dodaja predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah.