Kot poroča Slo24, smo v Sloveniji zaradi vse večje polarizacije v družbi in prihajajoče volilne kampanje priča številnim političnim obračunom, predvsem na družbenih omrežjih, kjer se politiki in influencerji pogosto poslužujejo ostrih besed in zmerljivk, pri tem pa prihaja do ostrih zbadljivk in nizkih udarcev.  

Kje je meja med svobodo govora in propagando?  

Čeprav je svoboda govora v Sloveniji še vedno zaščitena, je politična propaganda v virtualnem svetu v porastu. Na tem področju je vlada pred nekaj meseci sprejela nov medijski zakon, ki naj bi omejil širjenje sovražnega govora ter lažnih informacij, medtem ko je Evropska unija že lani sprejela pomembno zakonodajo, ki se nanaša na politično oglaševanje in propagando.

Preglednost političnega oglaševanja v Evropski uniji

Evropski parlament in Svet sta že lani sprejela uredbo, ki uvaja enotne standarde za politično oglaševanje v EU. Ta zakonodaja, ki je začela veljati oktobra, nalaga, da mora biti vsak politični oglas jasno označen kot politični oglas, z navedbo naročnika in obvestilom o preglednosti, kot so spletne povezave ali QR kode, preko katerih morajo biti dostopni vsi predpisani podatki. Prav tako je obvezno, da se pri oglasih, ki so povezani z volitvami, referendumi ali zakonodajnimi postopki, te informacije izrecno navedene.

Namen uredbe je povečati transparentnost političnega oglaševanja, saj volivcem omogoča boljše razumevanje, kdaj so izpostavljeni političnemu oglasu, kdo je njegov naročnik in kako je bil oglas ciljan. S tem se želi zagotoviti, da volivci sprejemajo informirane odločitve.

Politični plakati in sporočila v Sloveniji

Kot še poroča Slo24, je v Sloveniji v zadnjem času opaziti povečanje političnih oglasov na oglasnih panojih, ki so po mnenju nekaterih zelo sporni. Še posebej so pred kratkim izstopali beli plakati z rdečimi obrobami in črnim besedilom, ki jih je naročil Aleš Štrancar v času spora s premierjem Robertom Golobom. Pri tem se je porajalo predvsem vprašanje ali so tovrstni plakati zakoniti, saj Slovenija uradno še ni začela volilne kampanje.

Kaj pravi ministrstvo?

Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da zakonodaja ne omejuje, kdo lahko naroči politični oglas, ampak se osredotoča predvsem na označevanje oglasov. Oglaševanje urejajo različni zakoni, kot so Zakon o volilni in referendumski kampanji, Zakon o varstvu potrošnikov in Zakon o medijih. Poleg tega Slovenska oglaševalska zbornica ureja etične smernice, ki jih morajo oglaševalci upoštevati, s čimer zagotavlja dodatno raven nadzora nad oglasno vsebino.

Omejitve za tujce in povečana transparentnost

Posebna pozornost v uredbi je namenjena preprečevanju vplivov iz tretjih držav. Tri mesece pred volitvami ali referendumom bo prepovedano zagotavljanje oglaševalskih storitev sponzorjem izven EU, kar je ukrep, ki naj bi zmanjšal vmešavanje iz tujine v politične procese v državah članicah.

Kljub temu, da je zakonodaja v Sloveniji in EU že sprejeta, ostaja vprašanje, kako bo uveljavitev teh pravil vplivala na politične kampanje v praksi. V mesecih pred volitvami bo zagotovo zanimivo opazovati kakšne bodo reakcije, saj se bo število takšnih in drugačnih političnih sporočil povečalo tako na spletu kot tudi klasičnih oglaševalskih panojih.