V prazničnem času se na številnih kmetijah, predvsem tistih, kjer imajo prašiče za lastno rabo, zakoljejo živali in pripravijo različne mesne dobrote. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri tem opozarja, da se mora tradicionalni običaj izvajati ob upoštevanju zakonskih predpisov in dobrobiti živali.
Koline niso le kulinarični dogodek, temveč tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine
V slovenskih vaseh so star običaj, ki se odvija v hladnejših mesecih, pogosto v času pred božičem in novim letom. Ta tradicija sega v preteklost, ko so prašiči predstavljali pomemben vir hrane za družine. Prašiče se je zaklalo in obdelalo za meso, prekajeno meso in različne mesne izdelke, ki so jih ljudje uživali v zimskih mesecih.
Za mnoge so koline še vedno poseben družinski dogodek, ob katerem se zberejo sorodniki in prijatelji. Kmetje oziroma imetniki živali pa pri tem ne smejo pozabiti na zahteve zakonodaje, ki urejajo zakol živali za lastno domačo porabo.
Zakol izven klavnice: kaj je treba upoštevati
V Sloveniji je treba pri zakolu prašičev upoštevati Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi in Zakon o zaščiti živali. Sam zakol je podrobneje urejen s Pravilnikom o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo, ki določa pravila glede zaščite živali. Postopek mora biti izveden tako, da se zagotovi, da je živalim prihranjeno vsako nepotrebno trpljenje, vznemirjanje in bolečina, opravi pa ga lahko le oseba z ustreznim znanjem in izkušnjami na področju zakola.
Neprimerna usmrtitev se lahko opredeli tudi kot mučenje živali.
Imetnik živali mora poskrbeti, da je zakol izveden na način, ki zagotavlja hitro in učinkovito omamljanje. To pomeni, da je treba prašiča pred zakolom omamiti z napravo s penetrirnim klinom (pištola za omamljanje) ali električnim tokom (električne klešče). Postopek se mora izvesti v mirnem okolju, da se čimbolj zmanjša stres pri živalih.
Imetniki živali morajo zagotoviti, da so njihovi prašiči pred zakolom zdravi
Pri zakolu za lastno domačo porabo je treba upoštevati tudi zahteve glede ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi ter jih predati pooblaščenemu koncesionarju. V primeru suma bolezni je klanje živali prepovedano, imetniki pa morajo o tem obvestiti veterinarsko organizacijo.
Pri kolinah je nujno upoštevati tudi ukrepe za preprečevanje širjenja afriške prašičje kuge, ki je ena največjih groženj za prašiče v Sloveniji in drugod po Evropi. Gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero še ni cepiva. Za ljudi in druge živali ni nevarna, povzroča pa veliko gospodarsko škodo. Okuženi prašiči ne kažejo nujno vidnih znakov bolezni, zato je treba biti še posebej pozoren pri zakolu in ravnanju z živalmi. Priporočljivo je, da se zakol opravi v ločenih prostorih, ki niso v neposredni bližini drugih živali, in da se po zakolu temeljito očisti in razkuži vso opremo ter površine, s katerimi so živali prišle v stik. Kljub temu, da so koline del slovenske tradicije, bomo s spoštovanjem predpisov in odgovornim ravnanjem največ prispevali k varnosti, zdravju in dobrobiti tako živali kot ljudi.
