Število slovenskih upokojencev narašča, povprečne pokojnine se počasi višajo, a razmere v pokojninskem sistemu še vedno razkrivajo številne strukturne izzive – od nizkega razmerja med zavarovanci in upokojenci, do opaznih razlik med spoloma in skromnih zneskov, ki jih mnogi prejmejo tudi po več desetletjih dela, poroča portal slo24.si.

Skoraj 653 tisoč prejemnikov pokojnin

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je junija 2025 pokojnino prejemalo 652.638 oseb. To je nekoliko več kot maja (652.024) in kar 1,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež predstavljajo starostne pokojnine, in sicer kar 75,9 odstotka, pri čemer je predčasno upokojenih le 0,4 odstotka.

Med upravičenci je bilo tudi 64.300 invalidskih upokojencev (9,9 %), 21.386 prejemnikov družinskih pokojnin (3,3 %) ter 65.584 vdov in vdovcev (10,0 %).

Aktivnih zavarovancev skoraj milijon

V istem obdobju je bilo v Sloveniji 992.755 aktivnih zavarovancev. Kar 80 odstotkov jih je zaposlenih pri pravnih osebah. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci znaša 1,52, kar pomeni, da vsak upokojenec »sloni« na približno 1,5 aktivno zaposlenih – razmerje, ki dolgoročno ostaja problematično za stabilnost sistema.

Povprečna pokojnina raste, a mnogim še vedno premalo

Povprečna neto starostna pokojnina za junij 2025 je znašala 917,61 evra, bruto pa 1.077,55 evra. Po vrsti pokojnin pa so povprečni zneski naslednji:

  • Starostna: 917,61 EUR

  • Invalidska: 693,00 EUR

  • Vdovska/družinska: 566,84 EUR

  • Del vdovske pokojnine: 96,56 EUR

Medtem ko se povprečna starostna pokojnina povečuje, številni upokojenci še vedno prejemajo občutno nižje zneske – največ, kar 120.105 oseb, prejema med 600 in 700 evri, medtem ko jih več kot 90.000 prejema med 700 in 800 evri. Le 3.300 posameznikov prejema pokojnino, višjo od 2.500 evrov.

Razlike med spoloma in pokojninska doba

Zanimivo je, da ženske v povprečju prejemajo višjo neto starostno pokojnino (934,63 evra) kot moški (901,37 evra), kar pa gre pripisati predvsem višji povprečni starosti ženskih upokojenk. Ob tem pa zaradi krajših poklicnih poti in nižjih plač dosežejo nižje bruto pokojnine.

Povprečna pokojninska doba novih upokojencev znaša 39 let in 2 meseca pri ženskah ter 38 let in 5 mesecev pri moških. Povprečna starost ob upokojitvi v letu 2024 je bila pri ženskah 61 let in 11 mesecev, pri moških pa 62 let in 10 mesecev.

Pokojnine še vedno precej nižje od plač

Razmerje med povprečno neto starostno pokojnino (brez delnih pokojnin) in povprečno neto plačo je v letu 2024 znašalo 64,4 odstotka. Še nižje je razmerje pri invalidskih pokojninah – zgolj 47,6 odstotka. To pomeni, da številni starejši tudi po desetletjih dela prejemajo precej nižje prihodke kot aktivna populacija.

Letni dodatek in pomoč najbolj ranljivim

V prvi polovici leta 2025 je letni dodatek prejelo več kot 589.000 prejemnikov pokojnin. Dodatek za pomoč in postrežbo pa je bil izplačan 34.501 osebi, večina jih prejema osnovni znesek – 184,29 evra mesečno.

Sistem stabilen, a poln izzivov

Čeprav slovenski pokojninski sistem trenutno deluje stabilno, ostaja zaznamovan z dolgoročnimi demografskimi in finančnimi izzivi. Starajoče se prebivalstvo, prenizke pokojnine in razmeroma slabo razmerje med zaposlenimi in upokojenci zahtevajo celovite rešitve, ki bodo zagotovile vzdržnost sistema za prihodnje generacije. Ob tem je treba nasloviti tudi razlike med spoloma in izboljšati socialno varnost najranljivejših upokojencev.