Od 1. januarja 2020 velja v Sloveniji spremenjena dohodninska lestvica. Marsikdo se sprašuje, če bodo višje minimalne plače vplivale na to, da bi na koncu državi plačevali še višje dohodnine, zaradi česar se nam višanje minimalnih plač sploh ne bi poznalo. Nova lestvica bo razbremenila dohodke zavezancev v srednjih dohodninskih razredih, po novem pa je kapital obdavčen še bolj.
V vseh petih razredih dohodninske lestvice so se meje zvišale. Kar 50-odstotna stopnja davka čaka tiste z davčno osnovo nad 72.000 evrov. K sreči pa stopnja davka v najnižjem razredu ostaja enaka, in sicer pri 16 odstotkih. Slednja zadeva zavezance, ki bodo letno zaslužili do 8500 evrov neto, torej vse na minimalnih plačah (dodatki za prevoz na delo in malico namreč niso obdavčeni). Nekoliko zvišane osnove so tudi v drugem in tretjem dohodninskem razredu, kjer se stopnja davka zviša za en odstotek.
Zakon o minimalni plači se naj uresniči v celoti, ne le v delih
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije si že od uvedbe minimalne plače prizadevajo za tako višino, ki bo omogočala dostojno življenje delavca in njegove družine kot tudi za izločitev dodatkov iz njene definicije. Obenem so bili prvi, ki so v januarju 2019 – po tem ko je bila v decembru 2018 sprejeta novela Zakona o minimalni plači – na novinarski konferenci in preko uradnega poziva, pozvali tako Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot Ministrstvo za finance, da prilagodita zakonodajo, vsak na svojem področju, da se bo namen zakona o minimalni plači uresničil v celoti in da se bo izboljšal materialni položaj delavcev in delavk, prejemnikov minimalne plače in njihovih družin.
Ministrstvi uvedli določene popravke, a ti bi lahko bili bolj ambiciozni
Obe ministrstvi sta v določeni meri sledili pozivom in naredili določene popravke, ki pa bi po našem mnenju lahko bili bolj ambiciozni. “Zavedati se morate, da vlada in poslanci v državnem zboru oblikujejo zakone in jih sprejemajo, ne pa sindikat,” pojasnjujejo na ZZZS.
V lanskem letu je bila izvedena mini davčna reforma, ki je popolnoma razbremenila regres za letni dopust, tako davkov kot prispevkov, povišala splošno olajšavo pri dohodnini, ohranila linearnost splošne olajšave in spremenila lestvico za dohodnino.
“Pri mini davčni reformi smo v Zvezi svobodnih sindikatov med drugim zahtevali, da se najnižje plače popolnoma razbremeni, da se ustrezno poviša splošna olajšava, da se razbremeni srednji razred, in poviša neto plače delavcev. Prav tako smo zahtevali, da se uvede znižana stopnja davka na dodano vrednost za posamezne izdelke, pomembne za družinski proračun (mleko, kruh, otroški izdelki, ipd.).”
Dvig minimalne plače se bo kljub vsemu poznal v denarnicah
Na ZSSS menijo, da se bo dvig minimalne plače kljub temu poznal v denarnicah, prvič tako iz naslova povišanja same višine minimalne plače, ki se dviga iz 886,63 evra bruto na 940 evra bruto, s tem da se v letošnjem letu izločajo iz definicije minimalne plače tudi vsi ostali dodatki (dodatek za delovno dobo, za pogoje dela, za delovno uspešnost ipd.), kar bo plače prejemnikov minimalnih plač dodatno povišalo.
Glede upravičenosti do socialnih transferjev so, kot rečeno, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti večkrat pozvali k prilagoditvi dohodkovnih mej za upravičenost do letnih pravic iz naslova socialnih transferjev na način, da neto letni dohodki prejemnikov minimalnih plač zaradi sprememb zakonodaje ne bodo nižji.
Socialne transferje uskladili zgolj z letno inflacijo
“Ministrstvo je sicer lestvico za upravičenost do posameznih socialnih transferjev uskladilo, vendar po našem mnenju uskladitev zgolj z letno stopnjo inflacije ni zadostna,” dodajajo. Zaradi različnih življenjskih in materialnih okoliščin posameznikov in njihovih družin je nemogoče natančno oceniti učinke sprememb. “Ugotavljamo pa, da bodo posamezne družine zaradi spremembe lahko upravičene do znižanih socialnih transferjev. Vsekakor bi bilo primerno, da Ministrstvo za delo pripravi natančne izračune in ustrezno prilagodi zakonodajo,” še menijo.