Slovenci smo varčevalni narod, a kljub inflaciji in spreminjajočemu obrestnem okolju večina denarja še vedno miruje na bančnih računih. Najnovejši pridobljeni podatki Banke Slovenije kažejo, da gospodinjstva večino svojih prihrankov hranijo na vpoglednih računih, kjer so obresti praviloma zelo nizke ali celo zanemarljive. Koliko denarja imamo Slovenci dejansko prihranjenega na svojih računih, kako ga razporejamo in sli se varčevalne navade spreminjajo?

Večina prihrankov v gospodinjstvih še vedno v likvidnih oblikah

Aktualno pridobljeni podatki s strani Banke Slovenije za september 2025 razkrivajo, da je delež vlog na vpogled znašal 85,7 % (24,4 mrd EUR) vseh vlog gospodinjstev, 4,7 % (1,3 mrd EUR) vseh vlog so gospodinjstva vezala za kratko obdobje (do 1 leta), 9,6 % (2,7 mrd EUR) pa je bilo dolgoročno vezanih vlog. Vidimo lahko, da slovenska gospodinjstva očitno preferirajo ohranjanje svojih prihrankov v likvidnih oblikah.

Zgolj s sredstvi na vlogah bi Slovenci lahko kupili cel Lego Group, 10 Burj Khalif, več kot polovico firme Adidas, firmo Renault več kot dva krat, tretjino firme Audi, firmo OMW skoraj dva krat, postavili kar 20 drugih tirov ter kupili vse nepremičnine v centru Ljubljane - dvakrat. 

Prihrankov na transakcijskih računih, ki so vpogledni in so minimalno obrestovani, je bilo 85,7 %. ''Vloge gospodinjstev so se letos precej okrepile, zato ne moremo govoriti o opaznejšem preusmerjanju prihrankov iz računov pri bankah v druge naložbene oblike,'' so še sporočili iz Banke Slovenije. 

Največji delež naložb še vedno v obliki gotovine in vlog

Največji delež naložb povprečnega slovenskega gospodinjstva ostaja v obliki gotovine in vlog (glede na strukturo iz finančnih računov), pri čemer se je ta delež po letu 2020 postopoma zmanjševal. Leta 2020 je predstavljal polovico vseh naložb, v drugem četrtletju leta 2025 pa približno 45 %. Nasprotno so se naložbe gospodinjstev v druge finančne instrumente povečale, kar Banka Slovenije pripisuje večjemu učinku rasti vrednosti naložb, kot pa samemu povečanju naložb v tovrstne instrumente.

''Slednje se tudi postopoma povečuje, kar lahko povežemo s preteklo visoko inflacijo in nizkimi realnimi donosi na klasične vloge ter obenem tudi s širitvijo ponudbe investicijskih produktov pri nekaterih bankah in drugih finančnih institucijah, ki gospodinjstvom omogoča lažji dostop do standardiziranih investicijskih rešitev,'' še pojasnjujejo na Banki Slovenije.

Delež lastniškega kapitala in delnic se je v tem obdobju povečal iz približno 30 % na 36 %. Manjši, a bolj stabilen delež predstavljajo zavarovanja, predvsem življenjska, in pokojninske sheme, skupaj okoli 11 %.

Kaj vpliva na varčevalne navade Slovencev?

Na varčevalne navade Slovencev vplivajo tako institucionalni dejavniki kot dejavniki, povezani z dostopnostjo in razvitostjo finančnih trgov. Čeprav se glede na podatke OECD in Evropske komisije gospodinjstva v Sloveniji po finančni pismenosti uvrščajo okoli povprečja EU, je njihov odnos do tveganja še vedno močno zaznamovan z nekaterimi preteklimi neugodnimi gibanji na kapitalskih trgih. To je deloma povezano tudi z značilnostmi domačega kapitalskega trga, v okviru katerega je možnost za razpršitev tveganj z več vidikov omejena.

Obenem je velik del prihrankov skoncentriran pri starejšem prebivalstvu, kjer je preferenca za likvidna sredstva večja ter pri katerih je finančna pismenost in poznavanje (digitalnih) orodij za dostopanje do tujih finančnih trgov razmeroma manjši. S tem ostaja nabor investicijskih izbir gospodinjstev v Sloveniji omejen pretežno na vloge in naložbe v nepremičnine. Na Banki Slovenije izpostavljajo tudi, da je povprečen znesek vlog na bančnih računih razmeroma majhen in v pomembni meri predstavlja previdnostna likvidnostna sredstva gospodinjstev.

Primerjava varčevanje Slovencev z drugimi državami evroobmočja

V letu 2020, ko je pandemija najmočneje vplivala na gospodarska gibanja, je Slovenija zabeležila eno največjih povečanj stopnje varčevanja gospodinjstev v primerjavi z njenim dolgoročnim povprečjem. Stopnja varčevanja je dolgoročno povprečje presegla za 7,6 o. t., medtem ko je v evrskem območju odklon znašal 5,1 o. t.

Po pandemiji se je stopnja varčevanja gospodinjstev začela zniževati v vseh državah evrskega območja, čeprav z različno dinamiko. V Sloveniji je bil tempo zniževanja podoben kot v povprečju evrskega območja. V obdobju 2021–2024 je povprečna stopnja varčevanja ostala približno 1 o. t. nad dolgoročnim povprečjem, kar je primerljivo z odklonom v evrskem območju (1,5 o. t.).

Čeprav celotni podatki za leto 2025 še niso na voljo, razpoložljivi četrtletni podatki za prvo polovico leta ob povečani geopolitični negotovosti nakazujejo ponovno rast stopnje varčevanja v evrskem območju. Pri tem naj bi se Slovenija ohranila blizu povprečja evrskega območja.

Obrestne mere v prihodnosti

Trenutno ni pričakovati pomembnejših sprememb obrestnega okolja. Svet Evropske centralne banke obrestne mere ohranja nespremenjene že tretjo sejo zapored, ključna depozitna obrestna mera pa ostaja pri 2 odstotkih. Tržni udeleženci pričakujejo, da bodo obrestne mere v naslednjem obdboju ostale približno na sedanjih ravneh, saj se inflacija v evrskem območju giblje blizu 2-odstotnega cilja, gospodarska aktivnost pa ostaja relativno odporna. 

To pomeni, da večjih spodbud za izrazito spremembo varčevalnih navad Slovencev kratkoročno ni pričakovati, obresti na klasične bančne vloge bodo verjetno ostale zmerne, del varčevalcev pa se bo še naprej oziral tudi po alternativnih oblikah varčevanja oz. naložb.

Slovenski prihranki tudi v tujini

V letu 2024 so slovenski rezideti imeli v tujini odprtih kar 456.960 računov. Odstotek od leta 2023 se je tako povečal za 1,6 odstotka, ko je bilo evidentiranih 449.932 računov. Skupna vrednost sredstev na teh računih je konec leta 2023 znašala več kot tri milijarde evrov, medtem ko je leto prej znašala 2,8 milijarde evrov.