Pred dvema letoma je Vlada RS sprejela novelo Zakona o minimalni plači, s katero smo leta 2019 vpeljali nov znesek minimalne plače 886,63 EUR bruto, ponoven dvig pa je sledil v začetku letošnjega leta, ko so se iz minimalne plače izvzeli dodatki, minimalna plača pa se je dvignila na 940,58 EUR bruto.

Od 1. januarja 2021 dalje pa naj bi se minimalna neto plača določala vsako leto posebej z upoštevanjem minimalnih življenjskih stroškov. A leto 2020 je močno zaznamovala pandemija korona virusa, gospodarska situacija se je postavila na glavo. Zato je na mestu vprašanje, ali bodo slovenska podjetja zmožna izpolniti obveznost ponovnega dviga minimalne plače načrtovanega v času gospodarske rasti?

Spomladanski val odnesel okoli 11.000 delovnih mest

Spomladanski val je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije odnesel okoli 11.000 delovnih mest, predvsem v gostinstvu in predelovalnih dejavnostih. Brez sprejetih ukrepov bi službe v prvem valu, po oceni GZS, lahko izgubilo tudi do 20.000 ljudi. Domačemu gospodarstvu nič bolje ne kaže niti v drugem valu, kjer bo ogromno podjetij ponovno odvisnih od pomoči države. Kljub podpornim ukrepom lahko ne moremo pričakovati rasti poslovanja večine podjetij, dodatni finančne obremenitve, kot je dvig minimalne plače, pa bi v stečaj pahnil še kakšno podjetje.

Zvišanje minimalne plače, kot jo predvideva novela, bi namreč pomenilo dvig stroška delodajalcev za 126 EUR na zaposlenega, od tega zvišanja pa bi delavec prejel samo 36 evrov, ostalo bi preko višjih prispevkov in davkov prejela država.

Dvig minimalne plače bi po oceni GZS prispeval k izgubi tudi do 10.000 delovnih mest. Povečanje minimalne plače bi močno prizadelo že tako podhranjene sektorje kot so lesna in papirna industrija, pa se bo močno odrazilo tudi v živilski industriji, kjer se rezerv ni več in se bodo dodatne finančne po vsej verjetnosti morale preliti v končno ceno izdelkov.

Pozivi gospodarstvenikov, da vlada sprejme ukrep začasne zamrznitve plače

Nekatera podjetja bremen krize namreč preprosto niso več zmogla in so za vedno zaprla svoja vrata, brezposelnost pa se je v preteklem mesecu, v primerjavi z novembrom lani, dvignila za dobrih 16 odstotkov. Zato so v izogib novim zapiranjem podjetij in odpuščanjem, vedno glasnejši pozivi gospodarstvenikov, da slovenska vlada sprejme ukrep začasne zamrznitve dvig minimalne plače za eno leto in omogočijo podjetjem, da se v letu 2021 ponovno postavijo na noge, pridobijo nova naročila in okrepijo svojo konkurenčnost na trgu.