V dobi družbenih omrežji se je meja med popolno zasebnostjo in tistim, kar vidijo ostali, popolnoma zabrisala. S svojimi »sledilci« delimo že prav vse od pomembnih dogodkov v življenju, kaj smo imeli za kosilo in to kje smo. In prav to zadnje je tisto, kar najbolj skrbi. Z objavo svoje lokacije lahko sami sebi povzročimo veliko nevarnost. Popolni neznanci lahko tako vsak trenutek vedo, kje smo in kaj počnemo. Kaj pa storiti, ko se »sledenje« na družbenih omrežjih prevesi v zalezovanje? 

Kaj pomeni zalezovanje?

Kaznivo dejanje zalezovanja je v kazenskem zakoniku opredeljeno kot dejanja nekoga, ki koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost. 

Kot nam pojasni Anita Kovačič Čelofiga predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor, na območju uprave letno obravnavajo nekaj 10 teh kaznivih dejanj.

V letu 2023 so na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 38 primerov kaznivega dejanja zalezovanja.

Za kaznivo dejanje je predvidena denarna kaze ali zapor do dveh let. Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se lahko storilca kaznuje z zaporom do treh let. V posameznih oblikah pa lahko gre tudi za prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

V primeru dokazovanja ključno, da gre za ponavljajoča ravnanja

V primeru dokazovanja kaznivega dejanja je ključno, da gre za ponavljajoča ravnanja, ki imajo zakonske znake tega kaznivega dejanja. Pomembni so vsi podatki o načinu, vrsti, kraju in intenziteti izvrševanja teh ravnanj, komu se je žrtev že zaupala, tudi podatki o korespondenci po e-komunikacijah – če jo je osumljenec izvajal in vsi drugi relevantni podatki, ki utemeljujejo izvršitev takšnih ravnanj.

Ukrepi policije vključujejo na zapisnik podano kazensko ovadbo s strani oškodovanca, ki je podlaga (osnova) za zbiranje vseh informacij in podatkov, ki argumentirajo ravnanje osumljenca. To pomeni, da mora oškodovanec podati predlog za pregon kaznivega dejanja.

»Žrtvam svetujemo, da se ne odzivajo na zalezovanje, vsakršna pozornost, odziv, reakcija, je za zalezovalca pomembna. O ravnanju naj žrtev seznani svojo socialno mrežo, sodelavce in nadrejene. Beleži naj ravnanja – klice, sporočila, dogodke, oz. vse v zvezi z zalezovanjem in seznani institucije – med njimi seveda tudi policijo,« nadaljuje Kovačič Čelofiga in doda, da žrtvam med drugim svetujejo tudi, da zamenjajo telefonsko številko in elektronski naslov, osebo blokirajo tudi na družbenih omrežjih, o nadlegovanju po mobilnih komunikacijah lahko obvestijo telefonskega operaterja.

Z zalezovanjem se srečujejo tudi v Varni hiši Maribor

Varna hiša Maribor je večletni, razvojni socialnovarstveni program, ki ga izvaja Center za socialno delo Maribor. Namenjena je ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje v svojih družinah. Oblik nasilja pa je seveda veliko. Kot nam v pogovoru pojasni vodja Varne hiše Maribor Lidija Ovčar, se največkrat srečujejo s psihičnim in fizičnim nasiljem, zelo pogosto je spolno nasilje pa tudi ekonomsko. »Moram pa tudi poudariti druge oblike nasilja, kot sta zalezovanje in zanemarjenje, s katerimi se tudi tukaj srečujemo, sicer mogoče v manjših številkah,« pravi sogovornica. 

V varno hišo se tako lahko zatečejo samske ženske in ženske z otroki, stare od 18 let naprej, ki doživljajo nasilje v družini. Uporabnice, ki se odločijo za umik v varno hišo, se poleg izkušnje nasilja v družini velikokrat soočajo tudi z drugimi pridruženimi težavami.

Po Sloveniji je sicer več tajnih lokacij varnih hiš in tudi zaradi možnosti zalezovanja ženskam, ki pokličejo in potrebujejo pomoč, večkrat svetujejo, da razmislijo o bolj oddaljenem kraju, saj s tem še povečajo svojo varnost. »Če na primer kliče ženska iz okolice Maribora in prepoznamo, da se nahaja res zelo blizu nas, ji zaradi večje varnosti svetujemo, glede na to, da je res ogrožena, naj razmisli o drugem kraju namestitve. Tu je namreč velika verjetnost, da jo lahko storilec kje sreča, ji sledi, jo prestreže na poti v službo. Moram poudariti, da je nekaj takih primerov, ko začnejo storilci ženske iskati. Pogosto preko telefona, ko se jim ne javijo pa tudi fizično,« pojasni sogovornica. 

Izjemno pomembni sta tajnost lokacije in samozaščita

Nadaljuje še, da sta tajnost in varnost lokacije izjemno pomembna, zato vse uporabnice vseskozi opozarjajo na to in jih učijo o samo zaščitniškem vedenju. »Torej, kaj lahko stori, da se počuti varno, tudi ko zapusti lokacijo. Potrebno je razumeti, da morajo ženske vseeno v službo, po opravkih in tako dalje. Tu jih učimo, kako reagirati, če storilca srečajo. To je izjemno pomembno. Če je oseba resnično ogrožena, ji konkretno svetujemo, da pokliče policijo, se umakne v množico ljudi in se tako skrije, vse pa je seveda odvisno od okoliščin v katerih se znajde,« poudari. 

Lokacija varne hiše je poleg tajnosti tudi drugače zavarovana. »Imamo vzpostavljen varnostni sistem in zagotovljeno 24-urno varovanje, smo pa tudi fizično prisotne. Varovanje poteka izključno v tem primeru, če bi se zgodilo, da pride storilec do lokacije in recimo preskočil ograjo. Žal nimamo takšnega varovanja, da bi jih osebno spremljali, zato je ta samozaščita tako pomembna,« pojasni in doda, da se jim v 27 letih delovanja ni velikokrat zgodilo, da bi storilec žrtvi sledil do lokacije, a kljub temu veliko pozornost posvečajo prav ozaveščanju uporabnic, kako pomembna je tajnost lokacije.

Že pred samim sprejemom uporabnici predstavijo pogoje bivanja v varni hiši, ki zajemajo tudi njeno odgovornost, da je dolžna zagotoviti anonimnost lokacije varne hiše in tudi anonimnost drugih uporabnic. Ob sprejemu in skozi cel proces dela z njo v skladu z individualnim načrtom pomoči v varni hiši jo s tem vseskozi seznanjajo, kako pomembno je varovati določene podatke in informacije. V pogodbi o bivanju v varni hiši se zaveže k spoštovanju vseh pravil, seznanjena je tudi s posledicami kršitev teh pravil.

»Ne samo zaradi nje, temveč tudi zaradi nas in celotne skupine oseb, ki tu bivajo. Imeli smo denimo primer, ravno v moji izmeni, se je zgodilo, da je bivši partner, nekako vedel, da je ženska nameščena pri nas in ji je iz službe sledil in jo tudi izsledil v neposredni bližini. V tem primeru je bilo potrebno posredovanje in interveniranje pristojnih institucij. Konkretno v takšnih situacijah z žensko takoj naredimo razbremenilni pogovor, pokličemo policijo in ustrezno ukrepamo z institucijami, da zagotovimo varnost,« nam pojasni sogovornica in doda, da se v določenih primerih osebe tudi premesti na druge lokacije varnih hiš po Sloveniji.