Znano je, da je namen t.i. spolnih kvot doseči večjo enakopravnost in uravnoteženost spolov na vodilnih položajih ter ustvariti bolj raznoliko delovno okolje. Kljub dobrim namenom pa ta politika sproža številne pomisleke, saj mnogi menijo, da kvote na podlagi spola ustvarjajo neupravičeno prednost za manj kvalificirane kandidate.

Močan pritisk "od zgoraj"

Naš bralec (imenujmo ga M), ki želi zaradi narave svojega dela ostati anonimen, dela v podjetju, kjer so kvote zelo opazne. Pritisk na managerje, da povečajo število žensk na višjih položajih, opisuje tako: "V moji službi je zelo močan pritisk 'od zgoraj', da zaposlimo čim več žensk oziroma jih postavimo na višje pozicije. Managerji dobijo plus točke, če spremenijo razmerje bližje k zahtevani vrednosti."

Poleg tega pa izpostavi pomanjkanje prizadevanj za povečanje vpisov žensk v tehnične študije (STEM), kar pomeni, da se v prihodnosti ne ustvarja dovolj kakovostne baze ženskih strokovnjakinj, ki bi lahko napredovale v prej omenjene vodstvene položaje.

Ali kvote ustvarjajo priložnosti ali zmanjšujejo kvaliteto?

Eden izmed glavnih očitkov 'nasprotnikov' spolnih kvot je, da te morda zmanjšujejo kvaliteto delovne sile, ker v ospredje postavljajo spol, ne dejanskih kompetenc. Drug bralec (imenujmo ga J), je pri tem opisal, kako je bil na podlagi spola večkrat zavrnjen, kljub temu, da je bil bolje kvalificiran: "Dvignili so mi roke, ker sem bil zavrnjen z razlogom, da v podjetju iščejo več žensk. Službo je dobila sošolka iz univerze, ki je imela slabše ocene, in sem ji celo pomagal, da je sploh 'zvozila'."

Podoben primer je izpostavil tudi zaposleni v energetskem sektorju, ki je bil v preteklosti priča podobni praksi. "Po seriji intervjujev so najprej poklicali žensko, ker bi tako izboljšali razmerje. Šele ko je zavrnila, so službo ponudili meni, čeprav je bil moj CV neprimerljivo boljši," pove.

Kot vidimo, lahko želja po enakosti med spoloma vodi do situacij, kjer so bolj kvalificirani kandidati spregledani. Kritiki kvot iz tega razloga menijo, da bi morale biti zaposlitvene odločitve vedno temelječe na kvaliteti delavca in ne na spolni uravnoteženosti.

Ženske se soočajo z ovirami, ki jih moški ne izkusijo

Po drugi strani pa zagovorniki kvot poudarjajo, da se morajo ženske pogosto soočiti z ovirami, ki jih moški ne izkusijo, kar vpliva na njihove možnosti za doseganje vodstvenih položajev. Prej omenjeni bralec M recimo izpostavlja, da je skrb za otroke pogost razlog, zakaj ženske ne morejo tekmovati z moškimi v kariernem napredovanju."Ženske ostajajo doma z otroki, kadar so bolni, in zato ne morejo priti do enakih priložnosti. Razlika se zmanjšuje, vendar to še vedno predstavlja oviro," pokomentira.

Kljub temu nekateri menijo, da razlike med spoloma pri napredovanju niso nujno povezane z diskriminacijo, temveč z osebnimi odločitvami. Študije sicer kažejo, da je ženskam bolj pomembno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, zato naredijo tudi manj nadur. Nadurno delo pa, kot vemo, prispeva k hitrejšemu napredovanju in večjemu nabiranju izkušenj. 

Spolni stereotipi in delovno okolje

Določeni poklici, predvsem v gradbeništvu, težki industriji in tehničnih poklicih, ostajajo izrazito moški. V takšnih sektorjih je še vedno redkost videti žensko, ki opravlja težka fizična dela. Anonimni bralec J je z ironičnim tonom izpostavil, kako redko je videti ženske na takšnih delovnih mestih. "Redko vidiš žensko metati pesek v mešalec ali polagati malto. Seveda bi morala marsikatera sčasoma napredovati do voznika valjarja. To je diskriminacija, ki jo je treba odpraviti," se je pošalil.

Je pa dejstvo, da se delovno okolje, ko je delež žensk zelo nizek, spremeni. V okoljih, kjer dela do 10-15 % žensk, pogosto pride do konfliktov. Ko pa se številke približajo 50 %, se delovno okolje stabilizira in postane prijetnejše. To kaže, da lahko večja raznolikost na delovnem mestu pripomore k boljši dinamiki in izboljšanju delovnih odnosov.

Ko kvote vplivajo na celoten proces zaposlovanja

Spolne kvote vplivajo tudi na procese zaposlovanja, kar so potrdili vsi prej omenjeni bralci, ki so delili svoje izkušnje. V večini primerov poudarjajo, da kvote pogosto preglasijo kvalitativne principe in dajejo prednost kandidatom na podlagi spola, namesto na podlagi kompetenc. "Meni se je zgodilo trikrat, da so me zavrnili zgolj zato, ker so želeli zaposliti več žensk," je poudaril J.

Spolne kvote se lahko zelo hitro spremenijo v dvorezen meč – po eni strani omogočajo več priložnosti za premalo zastopane skupine, po drugi strani pa ustvarjajo frustracije pri bolj kvalificiranih kandidatih, ki so zaradi kvotnih politik spregledani.

Medtem ko nekateri menijo, da so takšne in drugačne kvote nujen korak k enakopravnosti, drugi opozarjajo, da lahko vodijo do diskriminacije. V končni fazi pa bo seveda ključnega pomena to, da kvote ne postanejo edino merilo za zaposlitev, temveč da se ohrani ravnotežje med enakimi priložnostmi in kompetencami, ki jih posamezniki prinašajo na delovna mesta.