Hranozavest je beseda, ki jo želimo širiti v splošno rabo, pravi (socialna) podjetnica, ki najraje sliši, da je družbena inovatorka (Etri skupina) in se tako tudi predstavi - Lenka Puh. A kaj sploh pomeni hranozavest? Besedo je leta 2024 skovalo podjetje Lidl Slovenija skupaj s partnerji slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga  na njihovo pobudo v Sloveniji obeležujemo vsako leto 24. aprila, in si prizadevajo za to, da bi postala del stalnega besednjaka in se uvrstila tudi v SSKJ.

V Etri skupini, torej skupini podjetij oziroma širšem podpornem okolju za razvoj in implementacijo družbenih in ekoloških inovacij s pozitivnimi učinki na okolje, družbo in gospodarstvo, so že posvojili definicijo hranozavesti, ki je »ozaveščen odnos do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog«, in javnost aktivno nagovarjajo k preudarnemu in trajnostnemu ravnanju s hrano.

In ker odpadna hrana pomeni, da je šel trud za njeno proizvodnjo v nič, je Etri skupina oziroma eden od njenih stebrov, zadruga Allium, socialno podjetje in zaposlitveni center, poskrbel za pravcati sistem prerazporejanja potencialnih presežkov hrane, s ciljem, da živila, ki so nekje odveč, ne postanejo odpadek, temveč se jih predela oziroma pripravi v prav imenitne jedi: "V Sloveniji  je podjetje Lidl pred leti medsektorsko povezalo zelo različne deležnike, poleg Ekošole tudi ministrstva in okoljske ter humanitarne organizacije, plod širšega sodelovanja je bila razglasitev 24. aprila kot slovenskega dneva brez zavržene hrane. Če ne želimo hrane metati stran, je to stvar odnosa med nami, kulture, hranozavesti. Hranozavest torej pomeni tudi to, da boš v trgovini kupil toliko, kot boš porabil. Če boš skuhal preveč, boš ponudil sosedu ali zamrznil za kasneje."

Presežke povzročamo razvajeni potrošniki

Kot potrošniki vplivamo na trgovce, da morajo stalno imeti na voljo vse izdelke kar se da sveže. “Pričakujemo, da nas do večera čakajo police polne sveže pečenega kruha.  Presežke hrane povzročamo ljudje zaradi svoje razvajenosti. In če že nastanejo, jih je treba na nek način prerazporejati. To je pa poslovni podjetniški izziv. Že zaradi stroškov z logistiko do uporabnika, ki bo to hrano pojedel,” pojasni Lenka Puh.

Ta vmesna postaja, ki "odvečno" hrano prerazporeja, pa je tudi "Mini tovarna", obrat v sklopu Biotehniške fakultete v Domžalah. "Tam imamo prave procesne linije, kjer donacije, presežke hrane, predelamo v obroke, ki jih postrežemo še isti dan, ali v produkte, ki imajo daljši rok trajanja. Smo pravcata mala 'Eta Kamnik'," še pojasni.

Presežke hrane Mini tovarna najpogosteje dobi od kmetov, ki svoj pridelek sicer prodajajo trgovskim verigam. Slednje - spet zaradi zahtev, ki ščitijo pravice potrošnikov - sprejemajo le sadje in zelenjavo, ki ima lepo obliko, ki ustreza določenim standardom.  Vse drugo, kar je "nepravilne" oblike, postane odveč. Oziroma glavna surovina Mini tovarne. "Mi lahko iz korenčka, ki ni raven, skuhamo enako odlično korenčkovo juho,” se pošali Puhova.

Zadnji hit: kruhovi cmočki in omake

V Zadrugi Allium so poskrbeli za t.i. zeleno oskrbo z vhodnimi surovinami  - vsak dan v tednu gredo s kombijem v nek del Slovenije in se pri kmetih založijo s presežkom pridelkov. Ker imajo večji kmetje tudi hladilnice, zadruga še vedno dobi živila v optimalnem stanju. Poslovni partnerji so, poleg Lidla, tudi, kot pravi Puhova, "največje kmetije v državi": Biotehnična fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, GRM Novo Mesto, BC Naklo tako s prenosom znanja, kot ostalo podporo, ki je tak sodelovalni poslovni model potrebuje.

Ob tem, da zmanjšujejo presežke hrane (in z obroki iz njih, večinoma enolončnicami, brezplačno nahranijo 50 do 70 starejših v zavodu Pokušina pod strehco), pa v Zadrugi Allium, v sklopu katerega je tudi zaposlitveni center,  za socialno noto poskrbijo tudi z zaposlovanjem oseb z določenimi omejitvami, denimo tudi gluhih tujcev.

Kljub dobrodelni noti pa Zadruga  Allium skrbi tudi za Dobre pogostitve na najvišji ravni. Njihov zadnji hit so mali kruhovi cmočki, nastali iz presežkov kruha,  ki jih lahko pomakamo v različne, prav tako v mini tovarni pripravljene sladke (borovničeve) in slane (hrenove) omake. "S tem tudi odločevalcem prenašamo naša sporočila o hranozavesti," izpostavi naša sogovornica.