Hranozavest. Zapomnite si, kje ste besedo prvič slišali. Slovar slovenskega knjižnega jezika je še ne pozna. "A se trudim, da bi jo!" pravi (socialna) podjetnica, ki najraje sliši, da je družbena inovatorka (ETRI skupina) in se tako tudi predstavi - Lenka Puh: "Na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovšak so mi dejali, da se mora beseda še malce več pojavljati v javnosti in medijih, pa ji bo uspel preboj v slovar." A kaj sploh pomeni hranozavest? V ETRI skupini, torej skupini podjetij oziroma širšemu podpornemu okolju za razvoj in implementacijo družbenih in ekoloških inovacij s pozitivnimi učinki na okolje, družbo in gospodarstvo, so že izoblikovali definicijo: "Hranozavest poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen živjlenjski slog, s čimer nagovarja k preudarnemu in trajnostnemu ravnanju s hrano."

[[image_1_article_80327]]

In ker odpadna hrana pomeni, da je šel trud za njeno proizvodnjo v nič, je Puhova poskrbela za pravcati sistem v Zadrugi Allium, da živila, ki so nekje odveč, ne postanejo odpadek, ampak se jih predela oziroma pripravi v prav imenitne jedi: "V Sloveniji smo se pred leti medsektorsko povezali in 24. aprila obeležujemo dan zavržene hrane. Klapa, ki je to peljala, je sestavljena od ministrstev do ekošol in trgovcev, kot je denimo Lidl. Če ne želimo hrane metati stran, je to stvar odnosa med nami, kulture, hranozavesti. Hranozavest torej pomeni, da boš v trgovini kupil točno toliko, kot boš porabil. Če boš skuhal preveč, boš ponudil sosedu ali zamrznil za kasneje."

Viške povzročamo razvajeni potrošniki

Seveda osebni pristop do prehranjevalnih navad vpliva tudi na poslovno mrežo. Kot potrošniki vplivamo na trgovce, da mora imeti do večera sveže pečen kruh, a po drugi strani zaradi zakona naslednji dan neprodanega kruha ne sme prodajati. "Te viške povzročamo ljudje zaradi svoje razvajenosti. In če že nastanejo, jih je treba na nek način redistribuirat. To je pa poslovna stvar. Že zaradi stroškov z logistiko do uporabnika, ki bo to hrano pojedel." Ta vmesna postaja, ki "odvečno" hrano redistribuira, pa je "mini tovarna", obrat v sklopu Biotehniške fakultete v Domžalah. "Tam imamo prave procesne linije, kjer donacije, viške, presežke hrane predelamo v obroke, ki jih postrežemo še isti dan ali v produkte, ki imajo daljši rok trajanja. Smo pravcata mala Eta Kamnik," nam sistem mini tovarne razloži Lenka Puh.

[[image_2_article_80327]]

Viške oziroma presežke mini tovarna najpogosteje dobi od kmetov, ki pridelek prodajajo trgovskim verigam. Slednje - spet zaradi razvade potrošnikov - sprejemajo le sadje in zelenjavo, ki ima lepo obliko in se lažje prodaja. Vse drugo, kar je "nepravilne" oblike, postane odveč. Oziroma glavna surovina mini tovarne. "Mi iz korenčka, ki torej ni raven, naredimo prav tako odlično korenčkovo juho."

Zadnji hit: kruhovi cmočki in omake

V Zadrugi Allium so poskrbeli za t.i. zeleno oskrbo z vhodnimi živili - vsak dan v tednu gredo s kombijem v nek del Slovenije in se pri kmetih založijo z viškom živil. Ker imajo večji kmetje tudi hladilnice, zadruga še vedno dobi živila v optimalnem stanju. Poslovni partnerji so tudi, kot pravi Puhova, "največje kmetije v državi": Biotehnična fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, GRM Novo Mesto, BC Naklo ... Česar pa v mini tovarni za potrebne obroke ne dobijo, v zadrugi dokupijo.

Ob tem, da zmanjšujejo viške hrane (in z obroki iz njih, večinoma enolončnicami, brezplačno nahranijo 50 do 70 starejših v zavodu Pokušina pod strehco), pa v Zadrugi Allium, v sklopu katerega je tudi zaposlitveni center,  za socialno noto poskrbijo tudi z zaposlovanjem oseb z določenimi omejitvami, denimo tudi gluhonemih tujcev. Kljub dobrodelni noti pa Zavod Allium skrbi tudi za pogostitve na najvišjem nivoju. Njihov zadnji hit so bili mali kruhovi cmočki, ki se jih pomaka v različne, spet v mini tovarni narejene omake, tako sladke (borovničebve), kot slane (hrenove). "S tem tudi odločevalcem prenašamo naša sporočila o hranozavesti," poudari sogovornica.

Več novic si lahko preberete tudi na Slo24.si.