Ni ravno pogosto, da bi nas, Slovence, denar v nogavici žulil. Pa vendarle; morda kdo proda avto, motor ali kakšno podobno drago zadevo in bi denar položil na račun. Saj vemo; od leta 2014 je z novelo zakona o preprečevanju pranja denarja nakup oziroma plačilo nad 5000 evri z gotovino tako ali tako prepovedano. A kaj, če se pojavimo s šopom, morda kar kovčkom denarja pred bančnim okencem in zahtevamo polog na bančni račun?

Ni problema, a če znesek presega 15.000 evrov, mora banka v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) Uradu za preprečevanje pranja denarja sporočiti določene podatke takšne transakcije, denimo namen transakcije in način izvedbe transakcije. Banke lahko v skladu s svojimi internimi politikami omejitve in dodatne ukrepe izvajajo že pri nižjih zneskih. Ob tem pa lahko preveverjajo tudi izvor gotovine.

Banke so pri odločitvah avtonomne

"Da banke lahko izpolnjujejo zahteve, ki so jim naložene z ZPPDFT, lahko pojasnila in dokazila o izvoru sredstev zahtevajo neposredno od stranke. Obseg zahtevanih pojasnil oziroma dokazil je odvisen od stopnje poznavanja stranke (npr. nova ali obstoječa stranka) in ocenjenega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in je torej predmet konkretnega poslovnega razmerja med zavezancem in stranko," pojasnjujejo v Banki Slovenije.

In kaj, če ne znate, ne zmorete ali enostavno nočete pojasniti izvora gotovine? "Odločitev o posredovanju zahtevanih podatkov banki je odločitev stranke, stvar poslovne odločitve banke pa je, kako se bo na zavrnitev posredovanja dokumentacije odzvala. V skrajnem primeru lahko banka zaradi zavrnitve zahteve v skladu s pogodbenimi določili in splošnimi pogoji poslovanja tudi odstopi od pogodbe (npr. zapre transakcijski račun)," sporočajo iz Banke Slovenije.

Ob prevelikem razkoraku med premoženjem in dohodki ...

Izvor sredstev pa mora zavezanec dokazovati tudi Finančni upravi RS, predvsem v primerih odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Kot razlagajo pri Finančni upravi RS, "gre za dohodke, ki jih zavezanci niso ustrezno ali sploh ne prijavili FURS. Pri teh nadzorih se ugotavlja razkorak med napovedanimi dohodki in dejanskim premoženjskim stanjem davčnih zavezancev. Namen tovrstnih nadzorov in odmer je zagotoviti, da so vsi dohodki, ki so predmet obdavčitve, pravilno prijavljeni in obdavčeni. Davčni organ lahko pred uvedbo tega postopka fizično osebo pozove k predložitvi prijave premoženja, kjer lahko poda pojasnila oz. pojasni izvor svojega premoženja in izvor sredstev za svojo porabo, ki po podatkih davčnega organa presega napovedane dohodke." Če boste denimo morali Finančni upravi RS dokazovati izvor gotovine, se to praviloma stori s pisno dokumentacijo (denimo kupoprodajne pogodbe ipd.), ni pa izključeno tudi dokazovanje z drugimi sredstvi.

Globe od 400 do 5000 evrov

No, če tega ne bi znali, zmogli ali želeli storiti, boste imeli še večje težave kot z banko. Če vam bo slednja v najslabšem primeru zaprla račun, vas Furs lahko dodatno obdavči in celo oglobi. "Če se ugotovi razpolaganje z gotovino, za katero fizična oseba ne želi ali ne more dokazati izvora, se le ta šteje kot dohodek fizične osebe in obdavči glede na ugotovljena dejstva in okoliščine posameznega primera," razlagajo pri Fursu in dodajajo: "Če se ugotovi, da zavezanec določenega dohodka ni prijavil davčnemu organu, se lahko vodi prekrškovni postopek skladno z davčno zakonodajo. Posamezniku se lahko izreče globa od 400 do 5.000 evrov." 

Davčna utaja vodi v zapor

No, v rang davčnih utajevalcev, kamor se vsake toliko časa ujamejo kakšni globalno sloviti športniki ali druge znane osebnosti, pa v Sloveniji pridete, če Furs ugotovi nad 50.000 evrov dolga. V primeru izpolnjenih zakonskih znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve vam več ne grozi le denarna kazen, ampak tudi zapor, in to od enega do osmih let. Pa ne le to; tudi vaše premoženje je lahko v nevarnosti. "V primeru protipravne pridobitve premoženja se lahko uvede postopek po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, za katerega je pristojno Specializirano državno tožilstvo. Finančna uprava intenzivno sodeluje v takšnih finančnih preiskavah," zažugajo pri Fursu. No, Slovenci imamo bolj druge težave - s premalo, ne preveč denarja ...