Žetev ječmena je tačas že povečini zaključena, v teku je žetev pšenice. Na peščenih propustnih tleh so bili kombajni na delu že pred zadnjimi padavinami, potem pa se je, zlasti na ilovnatih tleh, nekoliko ustavila.
Letos bolje na peščenih tleh
Kot nam je pojasnil podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan, so podatki o pšenici, ki je bila posejana na lahkih in propustnih tleh, dobri, zaskrbljujoči pa so tisti s težkih ilovnatih tal: "V sušnih razmerah so peščena in propustna tla vedno predstavljala težavo. Letos, ko smo v maju in juniju beležili enormne količine padavin, pa so se izkazala za pozitivna, saj na njih ni zastajala voda. Drugače je bilo na težkih tleh, kjer se je voda zadrževala še dolgo po dežju. Na peščenih tleh torej letos beležimo boljšo kakovost pridelka, prav tako je večja količina."
Vpliv ukrajinske pšenice je še vedno prisoten
Ob tem pa predstavniki kmetov, sindikata kmetov in kmetijsko gozdarske zbornice znova opozarjajo, da so odkupne cene spet nižje od stroškov pridelave. Kmetje se tako bojijo, da se bo ponovila lanska zgodba, ko so kmetje zaradi uvoza poceni ukrajinske pšenice utrpeli izgubo v višini 500 evrov na hektar, še pravi Franc Küčan. Kot dodaja, so kmetje po sesutju žitne verige prepuščeni delovanju trga. Spomni, da je lansko leto Evropska komisija s tem, da je Ukrajini omogočila prosti pretok žit na evropski trg, kmetovalcem naredila slabo uslugo. "Ukrajina je s tem v Evropi pustila nemalo svojih pridelkov in zrušila trg pšenice, sladkorja, olja, ..."
Küčan nadaljuje, da smo še vedno podvrženi ukrajinski krizi in blokadam do Rusije, kar je pripeljalo do visokih cen gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. "Majhnost države je neverjetno podražila našo proizvodnjo." Pravi, da so želeli že aprila kmetijsko ministrico opozoriti na to, da se lanskoletna zgodba ponavlja in da je vpliv ukrajinske pšenice še vedno prisoten. "Mlinarji tarnajo, da ne morejo konkurirati avstrijski in hrvaški moki. Ti državi naj bi svojo pšenico mešali z ukrajinsko, ki ima v domovini izvorno ceno okoli 80 evrov za tono, in slovenskim pekarnam ponujajo dampinško nizko ceno moke," je še dejal sogovornik.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije stane kmetijo pridelava pšenice najmanj 1533 evrov na hektar, kar ob povprečnem donosu šest ton na hektar pomeni stroške v višini okrog 253 evrov za tono pšenice povprečne kvalitete. Ker se, tako Küčan, v sosednih državah ponujajo moko po 320 evrov ali še manj, mlinarji ne upajo plačati več: "Cene, ki so trenutno v veljavi so za 30 odstotkov nižje kot prejšnja leta. Posledično bodo kmetije znova beležile izgubo v proizvodnji pšenice."
Od 360 do 420 evrov izpada dohodka na hektar
Odkupovalci so namreč za pšenico razreda A tako napovedali ceno od 110 do 115 evrov za tono, za visoko kvaliteto od 160 do 220 evrov, kar pomeni od 360 do 420 evrov izpada dohodka na hektar. Sindikat kmetov Slovenije od države pričakuje, da ta kmetom zagotovi pokrivanje stroškov pridelave in minimalne prihodke. "To pomeni, da mora imeti kmetija poplačane svoje stroške proizvodnje. Če se to ne zgodilo, naj kmetje razmislijo, ali se splača iti v pridelavo pšenice ob vnaprejšnjem vedenju, da bodo imeli z njo izgubo."
Statistični urad RS je objavil, da smo lani v Sloveniji pridelali približno 145.000 ton pšenice. Po podatkih tržnih poročil na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo medtem v Sloveniji odkupljenih skoraj 71.000 ton pšenice, od tega je bilo 43.000 ton krušne pšenice. Izvoz je medtem dosegel 47.000 ton. Po statističnih podatkih, ki jih je navedel Küčan, je uvoz pšenice dosegel 218.000 ton.
